Blog Glavca: PAMET V ROKE, KONDOM NA GLAVO!

Na filmček nas je opozoril bralec Andrej.

Ali tudi ti veš za kakšen zanimiv filmček? Pošlji nam povezavo na e_svetovalnica@yahoo.com (e podčrtaj svetovalnica…).

Matej G

Za pripravo potrebuješ: 1 kg govedine s kostmi, 3 kosi korenja, 1 kos peteršiljeva korenina, 0,25 g gomoljne zelene, 1 manjši por, 2 čebuli, 2 stroka česna, 6 zrn črnega popra, 1 šopek peteršilja, 1 vejica timijana, 1 vejica majarona, malo luštreka.

[Foto: Ikarus.]

Navodilo za Domačo govejo juho:

1. Goveje meso in kosti operemo ter obrišemo. Por operemo. Korenček in peteršiljevo korenino ostrgamo oz. olupimo in razrežemo na četrtine. Zeleno in čebulo olupimo ter razrežemo na večje kose. Čebulo lahko tudi popražimo na vroči električni plati. Iz nekaj vejic peteršilja, timijana, majarona in zelene naredimo zeliščni šopek.

2. V večji lonec vlijemo 2,5 litra hladne vode, dodamo meso in čim hitreje zavremo. Ko juha zavre, temperaturo zmanjšamo za toliko, da tekočina komaj opazno brbota. S površine s penovko pobiramo pene.

3. Ko se na površini nehajo delati pene, lonec pokrijemo (pustimo le manjšo špranjo) in na nizkem ognju juho kuhamo 90 minut.

4. Juho odkrijemo in dodamo vso zelenjavo, poper, lovor, neolupljene stroke česna, luštrek in zeliščni šopek. Če se nam zdi, da je povrela velika količina vode, jo še dodamo (vendar naj bo vrela!), nato pa lonec napol pokrijemo in juho kuhamo še eno uro. Deset minut pred koncem kuhanja juho solimo.

5. Juho odstavimo in pustimo stati 10 minut, da se nekoliko ohladi in zbistri. Nato jo precedimo skozi gosto žičnato cedilo.

6. V precejeno juho po želji vkuhamo izbrano zakuho ali jušni vložek.

7. Juho serviramo na krožnik in potresemo z nasekljanim peteršiljem ali drobnjakom. Serviramo jo lahko tudi z narezanim mesom in zelenjavo, ki sta se kuhala v juhi.

MarkoK

NEZNANEC

Trenutno se dnevi v mestu vlečejo, in to zelo. Počasi se stapljajo iz enega v drugega, ne da bi lahko videl, kje je pričetek in kje konec. Ubijajo me. Sam sem ujet nekje med včeraj in jutri in ne povsem v danes. Rahlo zmeden ali izgubljen, katero je lažje.

Kakorkoli, čas je da zapustim zatohlo stanovanje in ujamem nekaj svežega zraka, ki vije zunaj, in skrajni čas je že, da dam kaj v želodec. Odkar sem se zbudil nisem nič jedel, in zbudil sem se okrog osme, sedaj pa je krepko čez drugo. Pograbim ključe od stanovanja, zaklenem vrata in že sem na poti proti svoji dnevni destinaciji, vsaj kaj se tiče prehranjevanja. Risto. Kafič, restavracija, nekaj vmes(?) v katerega zahajam odkar pomnim, da sam zase živim tukaj. Družba je tudi čez dan dovolj zanimiva, da ti tekom kosila(malice) ni dolgčas, mesto zate je vedno prosto in zmeraj naletiš na koga poznanega, da ne rabiš sam obedovati. Pa še najcenejše cene v mestu so, da ne omenjam okusa hrane(odličen). Popolna kombinacija. Danes je bil Risto nabito poln, sicer pa, ura je bila takšna, da so ljudje počasi zaključevali v službah in so potrebovali še trenutek ali dva preden so se odpravili domov. Mize so bile vse zasedene, ob šanku je bilo še nekaj prostih mest in en neznan obraz. Dokaj mlad, prisodil bi mu jih okrog trideset, trideset verjetno maksimalno, okusno oblečen; tanek pulover pod katerim je imel srajco, kavbojke in čevlji s piko na i(po eni strani niso bili nič posebnega, v primerjavi s čim vse sem jaz hodil naokrog, a pri njem so mi vzbudili nek poseben občutek), lepe poteze obraza, gosti rjavi lasje. Privlačen je, sem sam pri sebi pomislil, tik preden…
-Hej Luka, živijo. Kar usedi se, takoj bom pri tebi!
-Hej David. Kam pa se naj usedem, saj imaš vse polno, sem ga zbodel.
-Ob šanku še je prosto, ne zafrkavaj, takoj sem tam…

Z Davidom sva se spoznala v Ristu, on je namreč lastnik lokala že od začetka. Starša sta mu ga podarila kmalu po končani srednji šoli, da bi mu zagotovila vir preživetja. Je prijeten, zgovoren, iznajdljiv, star 27 let in v zvezi odkar sva sve se spoznala. Vsake toliko časa samo menja sopotnika in je dalje v zvezi. Ne vem kako mu uspeva, a mu. Verjetno ne potrebuje časa zase ali pa ga morda niti noče, lahko tudi, da niti noče pomisliti na dejstvo, da bi nekaj časa bil sam zase in morda konstantno potrebuje nekoga ob svoji strani. O tem se nisva nikoli pogovarjala. In me niti pretirano ne zanima. Lahko pa tudi, da je to njegov način uživanja, a ob tem ne morem da se ne bi vprašal, če se zmeraj z nekom novim ukvarja in če čez dan dela v lokalu, kdaj ima potem čas, da se sam s sabo ukvarja in da zadovolji lastne potrebe, želje, pričakovanja? In kar še me zraven vsega bega je tudi to, da se spoli »sopotnikov« konstantno menjajo. Punca-fant-fant-punca-punca-punca-fant-fant-punca-fant-punca…

Kakorkoli, to je bil le preblisk.

Sedaj sem imel pred sabo neznanca, ki me je iz meni trenutno še neznanega razloga povsem očaral. No morda, ne ravno očaral, v kolikor je vzbudil v meni neverjetno zanimanje. Ob njem sta bila še dva stola prosta, usedel sem na tistega, ki je bil malce bolj vstran od njega. Ravno toliko, da vse skupaj ni bilo preveč vpadljivo, a dovolj blizu, da je verjetno dobil vsaj minimalni preblisk za kaj bi se lahko šlo. Trudil sem se, da me ne bi opazil, medtem, ko sem ga od strani opazoval. Vsake toliko časa sem ga oplazil s pogledom. Med drugim me je tudi zanimalo če tudi on poglejuje proti meni ali ne.
-In, s čim ti lahko postrežem danes?, skorajda sem se prevrnil s stola, saj nisem pričakoval tega.
-Čaj in običajno prosim, sem odvrnil Davidu.
-Kam pa si se ti zagledal? V njega?, mi je zašepetal, ko se je nagnil bližje k meni.
-Nisem se ravno zagledal, a moraš priznat, izgleda dobro, morda celo obetajoče, odvisno od dojemanja.
-Nov je, če ne v Mestu, pa vsaj tukaj, nisem še ga videl prej.
-Mhm, in nekaj posebnega ima na sebi. Nekaj…
-To ima vsak zate, ki ga vidiš in ga želiš spraviti v posteljo.
-Jaz si vsaj priznam kako je na stvari, ti menjuješ partnerje pod izgovorom zveze, namesto, da bi si priznal, da enostavno boljše polovice, ki bi jo lahko obdržal ne boš našel, kaj šele, da bi se lahko odločil, kateri spol si dejansko želiš.
-Morda res, ampak jih vseeno obdržim dlje kakor ti, pa čeprav za kratek čas, in tudi spol ni ovira. Pač rad menjujem, moja težava.
-In kdo je sploh rekel kaj, da bi želel njega dobiti v posteljo. Všeč mi je na drugačen način.
-Ja, ja. Bi rekel, ti prinesem čaj, moram iti dalje, gostje ne smejo predolgo čakati…
Kakor hitro se je David odmaknil sem ošinil neznanca s pogledom, da bi videl kaj počne, in on je bil še zmeraj globoko zatopljen v časopis, ki ga je imel pred sabo. Opazil sem, da ima samo skodelico kave pred sabo, nobenega krožnika ali pribora, po tem sem sklepal, da pa morda ne bo tako dolgo tukaj, kot bi si želel. Hmmm…

Luka

URADNA IZJAVA ZBORNICE KLINIČNIH PSIHOLOGOV SLOVENIJE, ZDRUŽENJA PSIHOTERAPEVTOV SLOVENIJE IN KATEDRE ZA RAZVOJNO PSIHOLOGIJO FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI

O SPORNIH NAVEDBAH ZAGOVORNIKOV REFERENDUMA PROTI DRUŽINSKEMU ZAKONIKU

Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, Združenje psihoterapevtov Slovenije in Katedra za razvojno psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ugotavljamo, da navedbe nekaterih zagovornikov referenduma proti Družinskemu zakoniku, ki se sklicujejo na psihološko stroko in psihoterapijo, ne držijo. Sklicevanju na psihološko in psihoterapevtsko stroko pri poskusih omejevanja pravic otrokom, ki ne živijo v klasični družinski skupnosti, še posebej tistim, ki živijo v družinah z istospolno usmerjenima staršema, odločno nasprotujemo. Poudarjamo, da empirične psihološke raziskave dosledno potrjujejo, da se otroci, ki odraščajo v družinah s staršema istega spola v psihološkem funkcioniranju, spoznavnih sposobnostih in socialnih odnosih z vrstniki in odraslimi ne razlikujejo od otrok, ki odraščajo v družinah s staršema različnega spola; prav tako pri obeh skupinah otrok enako poteka razvoj spolne identitete, spolne vloge in spolne usmerjenosti.

[Foto Flickr, Paintings 2011. Fotka ni del izjave.]

Sestava družine – npr. število družinskih članov, njihov spol in spolna usmerjenost – nima pomembnega vpliva na otrokov razvoj. Enako učinkovito kot v tradicionalni družini lahko pogoje za zdrav razvoj otroku zagotavljajo tudi strukturno drugačne družine – družine z enim staršem, dopolnjene družine, razširjene družine, družine z istospolno usmerjenima staršema in druge.

Ključni za otrokov razvoj so procesi v družini kot so kakovost starševstva in vzgojni slog, kakovost odnosov in zadovoljstvo z odnosi, medsebojna navezanost in podpora, sodelovanje in harmonija med staršema ter psihosocialno blagostanje staršev. Na otrokov razvoj ugodno vpliva odsotnost konfliktov v družini, medsebojno sodelovanje, zaupanje, povezanost, toplina, varnost in skrb. Pomembna je tudi podpora širše socialne mreže.

Izsledki različnih empiričnih psiholoških raziskav, izvedenih v zadnjih štiridesetih letih v ZDA, Avstraliji, Veliki Britaniji, Nemčiji in drugih evropskih državah, dosledno ugotavljajo, da se družine z istospolno usmerjenima staršema in družine s staršema različnega spola ter otroci, ki v njih odraščajo, ne razlikujejo v psiholoških značilnostih, socialni prilagojenosti in duševnem zdravju. Starši iz enih in drugih družin se med seboj ne razlikujejo v čustvenih značilnostih, starševskih spretnostih ali prepričanjih, oboji imajo običajno pozitiven odnos s svojimi otroki. Prav tako se otroci iz obeh skupin med seboj ne razlikujejo v telesnem in gibalnem razvoju ter spoznavnih sposobnostih, učni uspešnosti, psihosocialni prilagojenosti, samopodobi, moralnosti in spolnem vedenju. V primerjavi z vrstniki, ki živijo v družini s staršema različnega spola, se pri otrocih iz družin z istospolno usmerjenima staršema ne pojavljajo pogosteje duševne motnje, zloraba prepovedanih drog ali vedenjske motnje ter težave v odnosih z vrstniki. Razvoj spolne identitete, spolne vloge in spolne usmerjenosti poteka pri obeh skupinah otrok enako; za otroke z istospolno usmerjenima staršema ne obstaja večja verjetnost, da bi bili istospolno usmerjeni ali imeli težave spolno identiteto kot za otroke, ki živijo v družinah s staršema različnega spola.

Preberi preostanek članka »

Kaj menite?

Matej G

PSA 7 in rdeči alarm pri osebnem zdravniku, ki mi je takoj napisal napotnico za nujen pregled pri urologu. Krvni test PSA (prostatični specifični antigen) je torej pokazal, da se z mojo prostato nekaj dogaja, kar ni ravno meni v prid …

Bil je lep septembrski dan. V rokah sem držal napotnico in čakal v vrsti na urološki kliniki pred vrasti sprejemne pisarne. Prijazna medicinska sestra mi je določila urologa in me napotila pred vrata št. 1. Čakalnica je kar na hodniku, ki se zaključuje z velikm oknom. Sprehodil sem se do tja in se zagledal v meščansko hišo nasproti, misli pa so mi begala vprašanja, kaj se dogaj, kaj sem delal narobe, je to posledica živahnega poletja, ali pa vročega, napornega avgusta v službi??? Seveda v sebi nisem našel odgovorov, ker tudi bolezni nisem poznal. Je to res srečanje z rakom, ali se bom znal ubraniti psihičnim pritiskom in ostati miren …

Vrata v ordinacijo so se odpirala in pacienti so si podajali kljuko en za drugim. Na njihovih obrazih je bilo opaziti vprašanja, verjetno podobna mojim. Po dobri uri čakanja, ki so mi ga krajšali pogledi na druge čakajoče in pogovori očitno že “starih zancev”, sem zaslišal svoje ime. Obstal sem sredi sobe, ki je opremljena suhoparno, ob desni steni z neko staro, zaprašeno aparaturo, nekaj mizami in stolom, ki je spominjal na ginekološkega. Vstopil je že na pogled prijazen dr. specijalist. Povprašal me je o morebitnih bolezenskih znakih in o prednikih. Z odgovori mu nisem pretirano pomagal, saj so moji stari starši v mojih letih že bili mrtvi zaradi vojne in tako tudi njihovih bolezni nisem poznal, oče pa je imel probleme le z želodcem. Zdravnika sta spremljali dekleti v svetlo modri uniformi. Njune vloge nisem uspel ugotoviti niti ob koncu pregleda, saj sta s prekrižanimi rokami le nemo opazovali dogajanje.

Sledil sem zdravnikovim navodilom in si spustil halče in spodnjice do kolen, stopil malo bolj na široko in se sklonil, ko sem začutil njegov prst v zadnjični odprtini. Pretipal je prostato, ki je spolna žleza, po obliki podobna kostanju in normalno velika okrog 25 cm3. Nahaja pa se tik pod mehurjem in skoznjo poteka kratek odsek sicer dolge sečnice, skozi katero moški izločamo seč in semensko tekočino. Njena naloga je izdelovanje izločkov, ki so del semenske tekočine in tistih, ki varujejo spodnja sečila pred vnetji. Zdravnik je zatipal manjšo zatrdlino na levi strani prostate, zato je predlagal dodatni pregled z ultrazvokom in punkcijo prostate, saj bo le tako lahko izključil rakavo obolenje.

Po približno osmih minutah sem že korakal proti sprejemni pisarni, kjer so mi določili datum posega. Presenečen sem ugotovil, da je tisti dan šele čez mesec in pol. Sprehod skozi center mesta do mojega doma mi je koristil, saj sem sprostil misli in si privoščil čokolado. Doma sem se lotil internetnega raziskovanja in na srečo našel vse potrebne podatke. Izvedel tudi za različne vzroke nastanka problemov in bil presenečen ob podatku, da ima veliko športnikov probleme s prostato že v mladih letih. Vzrok je dehidracja in s tem povezano premajhno spiranje sečil z vodo, ki se ob potenju izloča skozi kožo. Spomnil sem se, da sem v avgustu zelo malo pil in nekajkrat opazil, da sem izločil le nekaj kapljic urina, čeprav me je sililo na vodo.

Preberi preostanek članka »

Ne vem zakaj, ampak mislil sem, da bo v tem svetu lažje, da mi bo šlo bolje. Spoznavam ljudi in kmalu ugotovim, da so njihove zgodbe že vse prepletene. On je od njega, tisti je od onega in ta je zdaj z njim. Jaz sem pa tu, nekje na sredini, nespletena preja tkanine. Ko se enkrat prišijem, bom večno majhen del njih. Puščal bom odtise in moj odmev se bo slišal daleč v prihodnost. Za začetek sem namenoma izbral nekoga od zunaj, toda njega kmalu ne bo več in sčasoma bom moral postati eden izmed zaznamovanih ter všitih v skupno blagó slovenske scene in vseh njenih šivov. Se vam zdi, da je že čas?

Vaši pogledi mi talijo kožo in tako se, kot voščena sveča, topim v neskončnost. Vsak, ki me sreča, me ustvari drugače, kot bog. Nihče pravzaprav vedoč, kaj hočem postati. Okoli mojih ostankov se začnejo gojiti žuželke. Ščurki se brez premislekov hranijo z mojo esenco. Vase me sprejmejo brez vprašanj ali pogojev. Postajam del njih ter oni postajajo del mene. Skupaj kujemo novo bitje, takšno, ki ga svet še ni videl. Rastem v višine in naenkrat zopet stojim na svojih nogah. Na pogled isti kot prej, vendar očitno popolnoma drugačen. Preobrazba je sijala v mojih očeh in mi oblivala telo. Končno pripadam, pa tudi če sem moral postati insekt. Na dlani mi je sedelo poslednje ščeme. Pomežiknilo mi je, rečem vam. Nežno sem ga pobožal, potem pa z užitkom pojedel in tako dokončal krog.

Žan

ŽIVLJENJE NI TAKO PREPROSTO, KOT SE ZDI NA PRVI POGLED, 2. del

V nedeljo zjutraj, ko sem odprl oči, je sonce bilo visoko na nebu, doneča praznina v glavi pa je doživljala vrhunec zase. Preteklo noč je bilo morda malce preveč. Alkohol, cigareti, gneča. Prepotena tesea drug ob drugem, doneča glasba in še on povrhu vsega. A vendar…

Dobil sem kar sem iskal. Nekaj kar sem si lahko privoščil in vzel povsem po svojih merilih. Sedaj sem ga edino še moral zbuditi in poslati domov. Bil je lep ko je imel zaprta usta in oči. Spokojen, miren. Še bolj voljan in poželjiv kot sicer.
In istočasno me ni mikal, ne danes.
Ogrnil sem si kopalni plašč in se odpravil v kuhinjo. Jutranji rituali so bili zapoved, predvsem v nedeljo zjutraj. Kava, časopis, sok, klišejsko a neizbežno. Majnkal je edinole cigaret. Nekako poustvarjanje hollywood-ske idile, doma. Počasno srebanje kave ob kuhinjskem pultu, malomarno in nezainteresirano listanje po nedeljskem časopisu, le toliko, da sem obračal strani, vsake toliko časa sem vrgel pogled čez okno, da sem videl, če se oblaki premikajo in kakšno je vreme. V zraku vonj po domačnosti, toplini in bližini.

Približno 20km vstran od mene, na idiličnem podeželju v zavetju družinske hiše se je v nedeljsko jutro prebudil Aleks. Tudi pri njem je bilo podobno. Kava, cigaret, osnutek zajtrka in praznina v glavi, ne vedoč, kaj si naj na ta dan sploh začne.
-A to bi naj bil predogled krize tridesetih?, je tarnal v slušalko
-Dvomim, verjetno je kirza sinočišnje noči.
-Kako že? Saj nikjer nisem bil?
-Saj, to je tvoja kriza, nikamor ne greš. Si kot enosmerna cesta, sklenjena v krog. Šlužba – dom, dom – služba. Ali poznaš še kaj drugega razen tega?
-Saj imam prijatelje, znance, družbo, zasebno življenje…, je odvrnil z ne preveč prepričljivim glasom.
-Zasebno življenje? Od kdaj so televizor, piratsko naloženi filmi z interneta in kokice zasebno življenje?, mu je pikro pripomnil glas na drugi strani. Obnemel je in se zamislil. Morda pa je On imel prav. Morda je njegova »kriza« bila zadnje opozorilo, ki mu je bilo namenjeno, da je skrajni čas, da se spremeni, oziroma, da nekaj na sebi, pri sebi, v sebi spremeni.

Po kratkem a jedrnatem pogovoru s svojo »boljšo polovico« se je sesedel v kuhinjski stol. Poniknil je v nič.

V tem trenutku se še z Aleksom nisva poznala, bila sva si tujca. Potiho, nezavedno sva drug drugega potrebovala, iskala in si želela, da bi se našla, a v danem trenutku še nisva imela zagotove potrditve, da obstajava. Lahko sva le slutila.

Preberi preostanek članka »

Velikokrat sem dobil oz. še dobim elektronsko sporočilo ali me pokliče kolega, kolegica in mi reče: “Marko veš, nekdanja sošolka ima punčko!”, ali pa “Marko, pošiljam ti sliko svojega otroka”, ali pa “Marko, tvoj nekdanji sošolec je postal očka”, no seveda, da ne boste mislili, da nisem olikan in uvideven, seveda takoj novim mamicam in očkom čestitam, po tihem mi pa ne gre v glavo ali je res pri 21-tih, 22-tih, 23-tih letih sposobna biti mamica oz. očka.

[Foto Flickr; K. Yasuhara]

Zdaj, če sebe gledam nikakor ne bi bil sposoben imeti otroka pri teh letih, saj problem ga že ni “narediti”, ampak problem je vzgoja, šolanje, financiranje, itd. Jaz mislim, da človek pri 21-letih, 22-tih, 23-tih še ni zrel za dojenčka in ga tudi ne zna zelo dobro vzgajati, kot pa tisti pri enih 30-letih. Saj lahko, da se motim in je pri komu ravno obratno, ampak dvomim, če je no.

Saj ne, da bi zdaj imel kaj proti bodočim mladim mamicam oz. očkom, ampak resnično se mi zdi, da je pri teh letih prezgodaj imeti otroka, no jaz ga tako nikoli ne bom imel.   Tudi posvojitev ne pride pri meni v poštev.

Kakšne je pa tvoje mnenje glede tega kdaj postati starš?

MarkoK

Kdo bi se cartal z mano?

Matej G