Blog Glavca: PAMET V ROKE, KONDOM NA GLAVO!

Mediji poročajo, da bo evropski parlament danes po vsej verjetnosti potrdil Barrosovo komisijo, sestavljeno iz 26 komisarskih kandidatov.

Parlament je prejšnji mesec opravljal zaslišanja predlaganih komisarjev. Zaslišanja so potekala tudi v medskupini parlamenta za pravice spolnih manjšin.

Kandidatka za komisarko za notranje zadeve, Cecilia Malmström (na sliki spodaj), je na zaslišanju pri omenjeni medskupini izrazila obžalovanje, da Evropski svet še ni ratificiral horizontalne direktive o prepovedi diskriminacije (glej spodaj). Dejala je, da bo sprejetje direktive med njenimi prioritetami.

Štefan Füle, kandidat za komisarja za širitev in sosedske odnose, je dejal, da Unija pri oblikovanju sosedske politike ne sme zatajiti svojih vrednot, torej spoštovanja človekovih pravic in svoboščin. Sopredsednica medskupine, avstrijska poslanka Ulrike Lunacek, si tako od Füleja obeta sodelovanje pri prizadevanju za več pravic spolnih manjšin v soseščini Unije.

Kandidatka za komisarko za Pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo je Viviane Reding (na sliki spodaj). Njeno evropsko ministrstvo ureja največ zadev, pomembnih za evropske LGBTIQ. Redingova se je na zaslišanju jasno izrekla proti homofobiji in za vzajemno priznavanje istospolnih zakonskih zvez oz. civilnih partnerstev med državami Unije. To pomeni, da bi Slovenija, Poljska ali katerakoli druga država morala npr. istospolni zakonski par iz Španije obravnavati kot zakonca. Toda podpredsednica medskupine, nizozemska poslanka Sophie In’t Veld, je dejala, da Redingova ni povedala ničesar o tem, kaj bo storila za zmanjšanje homofobije in diskriminacije.

NEKAJ BESED O PREDLOGU NOVE DIREKTIVE
Tako imenovana horizontalna direktiva, ki jo je oktobra 2008 predlagala Evropska komisija, v enem pravnem aktu in na enovit način zajema vse oblike diskriminacije. Trenutno namreč obstaja več direktiv, ki vsaka na svojem področju prepovedujejo diskriminacijo. Težava pa je v tem, da vse direktive ne prepovedujejo vseh vrst diskriminacije. Evropski državljani so še najbolj zaščiteni pred rasno diskriminacijo. Pred diskriminacijo na podlagi spola, hendikepa, spolne usmerjenosti, vere in prepričanja pa so zaščiteni le na določenih področjih, odvisno od posameznih direktiv. Spolno usmerjenosti tako npr. pokriva le direktiva proti diskriminaciji pri zaposlovanju, medtem ko je rasna diskriminacija prepovedana tudi na področju dostopa do komercialnih in javnih storitev, kot so zdravstvo, izobraževanje, socialna varnost in stanovanje. Nova direktiva, ki jo je predlagala Evropska komisija, zato vse manjšine in ranljive skupine pred diskriminacijo ščiti tako, kot trenutno različne direktive ščitijo pred rasno diskriminacijo.

A tudi v novi direktivi obstaja nekaj izjem, Preberi preostanek članka »

Nekje sem napisal, da bi kazalo napisati nekaj o dobrih in slabih ljudeh. Seveda ne splošno obvezujočo, za vse veljavno, dokončno razpravo, ki bi veljala kot zakon in bi jo bilo treba končati z besedami »Konec diskusije!« ali s čim podobnim. Ničesar takega nimam v mislih. In zakaj ne? Ker je Bralec človek, ki meni, da je vsakršno naziranje o dobrih in slabih ljudeh plod posameznikove presoje, ta pa nikoli ne more veljati na zgoraj opisani način, vedno omogoča pritrjevanje, nestrinjanje in seveda tudi radikalno zavračanje, celo tako radikalno, da se kakšna zelo radikalna (mogoče nekoliko vase in v svoj prav zagledana in ta prav posplošujoča na vse ostale) oseba do njega (tj. do tega naziranja) utegne opredeliti z ugotovitvijo (mogoče bi bil boljši izraz: obtožbo), da je nosilec tega naziranja slaba oseba – in svojo ugotovitev predstaviti v obliki že sprejetega (verjetno misleč, da splošno, v resnici pa le pri tej osebi) zakona s končnim stavkom »Konec diskusije!«. Na takšne ugotovitve torej ne dam veliko. Hm, se opravičujem, rahlo sem se zlagal: na takšne ugotovitve pravzaprav ne dam prav nič.

Mogoče je celo narobe, da sem tale zapisek začel z domislico, da bom pisal o dobrih in slabih ljudeh. Ne zato, ker bi mislil, da o ljudeh ni mogoče govoriti kot o dobrih ali slabih, temveč zato, ker se mi vse bolj dozdeva, da se mi o tem ne da ravno preveč pisati. Raje bom pisal o domislici posameznikove presoje, kar pa tudi ni zelo narobe, saj je posameznikova presoja, kot sem že omenil, izhodišče (po moje, torej po moji presoji ) morebitnega nadaljnjega razpravljanja o dobrih in slabih ljudeh. Kako je torej po Bralčevo s posameznikovo presojo?

Preberi preostanek članka »

Lesena klop, na kateri sedim, se mi posmehuje, blesava birokratka s trajno se mi posmehuje, priseljenski par se mi posmehuje. Prekleto. Jan spet zamuja. To najraje počne in jaz to najbolj sovražim. Ponovno si v glavi odlajnam razloge, zakaj sem se odločil registrirati z njim. Da me bodo spustili k njemu, ko bo v komi. Saj ne, da me ne bi bilo konec že ob samem klicu, ki bi mi sporočil novico, da je imel prometno nesrečo in da naj kot registrirani partner pridem v UKC. Če bi že slučajno zmogel pot na Zaloško in vmes ne pobruhati vseh treh medicinskih sester in kirurga, ki bi mi poskušal dopovedati, da počnejo vse kar morejo, bi potem končno lahko prišel k njemu, bledemu in v nedogled benjaminu na okenski polici podobnemu Janu, in obsedel na stolu tako kot to počem v tem trenutku prav tako – brez njega.

Strajnana birokratka z odločno črto podpiše dokument priseljenskemu paru.

Pa tudi če pustim komo ob strani. Zaradi denarja? Privarčevanega nimava ničesar, vsaj dokler ne umre kateri od najinih staršev, ali kaj. Do diplome mi manjka še šesti letnik, Jana s prevajanjem ne čaka zlata žila, razen če se odloči za tolmačenje, pa še to pod pogojem, da se da dol s Pahorjem, kar je prav tako neizvedljivo, ker potem se bova kajpak odregistrirala, in postane konferenčni tolmač v Bruslju.

Ona za pultom zavzdihne in z mirno gesto iz predala vzame majhen črn lok in puščico. Skozi debela očala natančno pomeri in puščico izstreli naravnost oblak črnih misli, ki pletejo gnezdo naj mojo glavo. Poskušam se ji zahvaliti, vendar že gleda dol in tipka na zdizajniran prenosnik. Kdo bo si mislil, da imajo..

Vrata se odprejo in v prostor privihra Jan. Trudim se, da bi ga gledal jezno, pa mi ne uspe. Temni lasje mu razmršeno padajo na rjav obraz. Skrušeno me pogleda in spet se utopim v teh slovanskih očeh. Obdržim stisnjene ustnice in ga brez besed porinem proti šalterju. Rad ga imam in on mene. Ne seksava več divje in nebrzdano kot pred tremi leti, ko sva se do konca nažgana zaletela pri šanku v štirki. Seksava nežno in z občutkom, kuhava in poslušava radio, všeč so nama isti hecni vzorci na pogrinjkih. V nedogled se lahko norčujeva drug iz drugega in se smejiva pod kovtrom.

Preberi preostanek članka »

Katja, saj ti ne more uspeti! Čeprav: mogoče je vse. Vse. Ker če ti uspe, te bom… Davor bi me moral poklicati pred tremi urami. Ni me poklical. Obljubil je, ja. Ena ponoči je. Ne spi se mi še čisto nič. Ne zaradi popitih kav. Jasno, midva ne moreva biti večno skupaj. Vseeno: zdaj bi bilo prehitro. Naj še malo traja. In kaj se mala praska, kjer je nima kaj srbeti!

Moj odnos z Davorjem je zgodba zase. Drug z drugim premoščava vrzel med dvema resnejšima vezama. V najinem odnosu je trdna in dobra logika. Seksualna logika brez navlake. Njegov odnos s Katjo je nekaj drugega. Zame je nedoumljiv, vzgibi mi bodo ostali za vedno tuji. Tega ni v meni, da bi imel - najboljšo prijateljico. Zaupnico, ki vse ve. Muco, s katero zlezeta skupaj pod odejo in gledata film. Oprostite, ampak če bi se jaz valjal v postelji z medvedko, morsko kravo ali fazanko, bi se z njimi zbližal tako in drugače; kaj se ne bi z dekletom. Onadva se pa stiskata, da ju ne zebe, in gledata film. In pri tem ostane. Ona dobro ve, da je Davor za fante in da je ne bo poročil. Po moje bi se ona vseeno možila z njim. Vse razloge ima za to. Fant je sposoben in naredil bo kariero, on njem bomo slišali in poslušali. Samo seksal ne bo z njo. Že iz principa ne, četudi bi verjetno lahko. Gotovo bi lahko, saj je bil leta samo z dekleti. Če bi jaz bil njenih let, bi ga tudi hotel imeti zase. Samo zase. Ker za razliko od nje vem, kako seksa. In seksa: uh… Ta moški je merjasec v najboljšem pomenu besede.

Davor si s Katjo deli si stanovanje. Najeto stanovanje, ker je zanj pomembno, da sebi, staršem in svetu dokaže, da zna skrbeti sam zase. Mene skriva pred njo. Pravi, da sem njegova, ne njena zadeva. Kljub temu je menda takoj ugotovila, kdaj je fant z menoj prekinil večmesečni seksualni post. Nekatere ženske zaznajo vse. Ni me hotel predstaviti – kar se mene tiče, prava figa, z njo res nimam nič. Toda ona mu je napovedala, da mu bo našla pravega fanta. Pravega! Ne nekoga, ki bo samo za »f«. Ker je spodobna, baje ni povedala do konca. Seveda: jaz sem za gluhe nočne ure in kratke funkcionalistične zmenke med delavnikom.

Preberi preostanek članka »

Zima ali tako poletje? To je sedaj vprašanje!

Matej G

Ni vame. Natipkal je: “Gaber, nisem vate.” Jao! Ni vame!? Nadaljeval: “Gaber, če bi bil vate, bi bil žalosten.” Ustavilo se mi je srce. Žalosten!? ”Gaber, žalosten bi bil. Vsakič, ko bi bral tvoj blog. Ko bi bral komentarje.”

Pascalu sem rekel: “Daj me v žličko.” In me je. Razmišljal sem. Čutil sem Pascalovo telo. Njegova vroča sapa me je žgečkala za ušesi. Desno roko je imel iztegnjeno pod mojim vratom. Leva je ležala na mojem levem boku. “Jokaš?” me je vprašal.

Šef ni več nežen. Zaradi pretepa. Kosilo. Otroka sta se smejala. In šefova žena me je poljubila. Na lic. In v uho. Tudi oba otroka je poljubila. Da nam je zvonilo. In dobil sem največji kos peciva. Rekel sem mu: “Res mi je žal.” Pogledal sem ga. Njegove oči so bile hladne.

Žigu napišem: “Pošlji mi poljub. Prosim.” Odgovori: “Za poljub se ne prosi.” In mine dan. Brez poljuba. In teden. Brez poljuba. Pozabil me je.

Pascalu nisem odgovoril. Enkrat ponoči sem v njegovem objemu zaspal. Am. Pascal celo noč žaga drva. Vleče dreto. Jao! Smrči!

Gaber

Britanski parlament je zavrnil amandma vlade k predlogu Zakona o enakosti, da bi verske skupnosti na podlagi spolne usmerjenosti lahko zavrnile le kandidate, ki kandidirajo za delovno mesto, povezano z izvajanjem ali poučevanjem verske doktrine. Verske skupnosti že po zdajšnjem zakonu ne smejo zavrniti kandidatov za hišnike, kuharje, administrativne in druge delavce, površno spisani Zakon o enakosti (glej spodaj) pa tega neposredno ne predvideva. Vlada je zato morala predlogani zakon na zahtevo Evropske komisije popraviti, saj je v nasprotju z direktivami EU, kar je skušala storiti z amandmaji.

Tako podporniki amandmajev kot njihovi nasprotniki so trdili, da so s svojim stališčem želeli ohraniti zdajšnje stanje. Nekateri anglikanski škofje so trdili, da mnogi duhovniki poleg izvajanja obredov skrbijo tudi za administracijo, zato bi amadmaji k Zakonu o enakosti po njihovem mnenju lahko ogrozili versko svobodo.

Anglikanska cerkev sicer najema duhovnike in duhovnice, ki so geji. Lahko so tudi v partnerskem razmerju, vendar morajo biti zavezani celibatu. Če duhovnik oz. duhovnica umre, anglikanska cerkev zakonskemu partnerju izplačuje mesečno nadomestilo glede na to, kako dolgo je pokojni partner opravljal duhovniški poklic. Nadomestilo prejemajo tudi civilni partnerji, vendar se pri njih odmeri upošteva le delovna doba pokojnika/pokojnice od leta 2004 naprej, ko je Velika Britanija uvedla civilna partnerstva. Vodje anglikanske cerkve bodo prihodnji mesec glasovali, ali se bo v prihodnje nadomestilo za ovdovele civline partnerje odmerjalo enako kot za ovdovele zakonce.

O odzivu in izbruhih papeža rimskokatoliške cerkve, je poročal RtvSlo.si.
Vira: BBC in Pink News

NEENAKOSTI V ZAKONU O ENAKOSTI
Predlagani Zakon o enakosti (Equality Law) bo protidiskriminacijski zakon, ki bo v enem aktu enovito obravnaval različne vrste diskriminacij. Zakon bo nadomestil različne zakone, ki so državljanom predpisovali enako obravnavanje in zaščito za vse, ne glede na spol, raso, hendikep, starost, spolno usmerjenost, versko ali kakšno drugo prepričanje. Po vsej verjetnosti bo sprejet letos.

[Foto: EqualityAndDiversity.co.uk]

Toda prevelika svoboda verskih skupnosti glede najemanja osebja ni edina pomanjkljivost predlaganega zakona, meni LGBT-aktivist Peter Tatchell. Medtem ko zakon npr. prepoveduje nadlegovanje nad drugimi ranljivimi skupinami, spolne manjšine neposredno ne varuje pred nadlegovanjem. Zakon s tem LGBT onemogoča, da bi od vodstva šole, delodajalcev, podjetij in lastnikov posesti zahtevale zaščito pred nadlegovanjem na podlagi spolne usmerjenosti, identitete ali izraza. To se ni zgodilo pomotoma, pač pa namenoma; to je zelena luč homofobom, trdi Tatchell. Po njegovem je nerazumljivo, da vse točke Zakona o enakosti ne omenjajo vseh ranljivih skupin, saj naj bi bil namen zakona ravno standardizirati pristop do različnih vrst diskriminacije.

Preberi preostanek članka »

Številni politiki na Bližnjem vzhodu, ki podpirajo usmrtitve spolnih manjšin, ne bodo več mogli reči, da se ne bi nikoli rokovali z gejem. Med tistimi, ki so pred dvema tednoma sprejeli nemškega zunanjega ministra Guida Westerwelleja, je bil tudi savdski kralj Abdullah, ki sicer ministrov običajno ne sprejema.

[Westerwelle s palestinskim premierjem Salamom Fayyadom novembra lani.]

Westerwellejeve fotografije s politiki iz Savdske Arabije in Jemna, kjer je za homoseksualni spolni odnos zagrožena smrtna kazen, pa so tudi ves pozitivni izid ministrove turneje po Bližnjem vzhodu. Tako vsaj menita Nemška lezbično-gejevska federacija (LSDV) in stranka zelenih, ki sta pričakovali, da se bo minister odločneje zavzel za človekove pravice v teh državah.

Vodja liberalnodemokratske stranke (o katerem smo na Glavci že pisali) je v predvolilni kampanji obljubil, da bo Nemčija pod njegovim vodstvom ukinila pomoč homofobičnim državam. Toda Nemčija, ki je na krizo odgovorila z nižanjem davkov, potrebuje naložbe, zato se je Westerwelle na arabski polotok odpravil s številno delegacijo gospodarstvenikov. Gospodarstvo je bila osrednja tema dvournega pogovora s savdskim kraljem.

Preberi preostanek članka »

Osupljivo lep moški ali fantovski obraz. V čigavih očeh bi vi najraje ujeli svoj odsev? Čigav obraz, čigav pogled vas začara?

Matej G

Beseda ali dve o navadah, na primer takih, ki jih človek uvede, ker se mu zdijo znak finosti. Vprašanje je, ali potem nekaj, kot je na primer vsakodnevno pitje kozarca vrhunskega vina, dejansko je znamenje prefinjenosti ali pa le znamenje malomeščanskega poskusa, da bi bil nekaj, kar nisi, da bi torej imel navade, ki jih imaš za navade »prefinjenega folka«, čeprav morebiti to sploh niso navade tovrstne populacije. Ta stavek sem zdaj še enkrat prebral in se mi zdi precej enigmatičen, preprosteje in morda točneje rečeno kompliciran in zato vprašljiv v svoji obvestilnosti, tako da bom zdaj skušal pisati o zadevi malo bolj v svojem običajnem slogu.

Kar hočem reči, je tole: človek ima na primer afiniteto do dobrega vina (pri tem mislim na res dobro vino, se pravi vino vrhunske kakovosti, ki ga imamo v Sloveniji kar nekaj primerkov). Zdi se mi, da tisti, ki ga je v resnici mogoče opisati s temi besedami, iz tega ne dela nečesa velikega, to je pač del njega in kozarček si privošči morda vsak večer, morda samo sem in tja, torej takrat, kadar mu zadiši – ne torej po odločitvi, da mora biti to nekakšen obred, ki ga je treba vestno izpolnjevati. Prefinjenost je prefinjenost samo, kadar ni narejena; prefinjen ne moreš postati po odločitvi – ni tako?

Vino je bilo seveda tule le primer, pač zato, ker ima vaš Bralec rad dobro kapljico. To ne pomeni, da vino pijem vsak dan, niti mi ne paše, saj mi je precej pomembno, da imam za to dovolj časa in energije in ga ne pijem nekako na silo, z mislijo, da ko to spijem, grem pa (končno lahko) spat. To se mi zdi nesmiselno. Včasih je daljše brezvinsko obdobje, včasih je daljše obdobje z rednim uživanjem v vinu. No, dovolj o vinu!

Preberi preostanek članka »