Hot Summer Vol. 3

Matej G

  • Share/Bookmark

Novinarska konferenca »Kdo podpira istospolne poroke?«

Nevladne organizacije, ki delujemo na področju varstva in promocije pravic gejev, lezbijk, biseksualnih in trans-spolnih oseb, smo pozvale vse stranke k podpisu zaveze, da bodo v najkrajšem možnem času odpravile sistemsko diskriminacijo LGBT-oseb in vzpostavile neodvisno institucijo za spremljanje stanja človekovih pravic, njihovo promocijo in ter varstvo pred diskriminacijo.

V ta namen smo 2.7.2014 v KUD-u France Prešeren sklicali novinarsko konferenco, ki sta jo vodila Barbara Rajgelj in Mitja Balažič, udeležile pa so se jo politične stranke, ki so podpisale zavezo o prizadevanju za odpravo sistemske diskriminacije LGBT oseb. Zavezo so podpisale Državljanska lista, Piratska stranka Slovenije, Pozitivna Slovenija, Socialni demokrati, Solidarnost, Verjamem, Stranka Alenke Bratušek in Združena levica.

Na novinarski konferenci so stranke podale kratko izjavo o stališčih LGBT tematike in o človekovih pravicah na splošno. V stranki Državljanska lista zagotavljajo, da pravice posameznikov in posameznic postavljajo na pedestal liste. Podporo LGBT osebam je že pokazala pri sprejetju družinskega zakonika, ki je padel na referendumu. Poudarili so, da stranka ne zasleduje samo enakopravnosti, temveč tudi enakovrednost – ni torej dovolj samo enakopravnost LGBT oseb, temveč tudi njihova sprejetost, v smislu, da imajo LGBT osebe enako vrednost kot heteroseksualne osebe. Po mnenju Piratske stranke Slovenije tovrstna vprašanja ne bi smela več predstavljati problema, saj se je potrebno usmerjati k zagotavljanju človekovih pravic. V stranki Pozitivna Slovenija stremijo k temeljnim človeškim vrednotam in menijo, da LGBT osebe potrebujejo posebno skrb. Poudarili so še, da so to pravice, o katerih se ne bi smelo razpravljati, temveč jih je potrebno upoštevati in uresničevati. Socialni demokrati podpirajo enakost in univerzalnost človekovih pravic, ne pa kulturne pravice. V programu imajo zapisano, da bodo sledili enakosti za vse. V prejšnjem mandatu so podpisali deklaracijo proti homofobiji in transfobiji, v  Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pa so izenačili pravice bioloških in socialnih staršev. V stranki Solidarnost ni dileme, da ne bi urejali enakosti. Menijo, da je čas, da ustvarimo demokratično zakonodajo, ki bo utemeljena na primerih dobrih praks iz tujine. V zadnjem delu izjave so podali še sporočilo LGBT osebam, ki se glasi: »Bodite močni, smejte se tistim, ki vas sovražijo. Največja kazen za homofobe je to, da ste srečni. Naj živi civilna družba!« Stranka Verjamem podpira tako poroke istospolnih parov kot tudi posvojitve otrok. Menijo, da bi se morala Slovenija pridružiti razvitim državam, ki so tovrstno zakonodajo že sprejeli. Stranka Alenke Bratušek zagotavlja, da poskušajo zasledovati države, ki so to zakonodajo že uredili. Vlada Alenke Bratušek je sicer že šla po tej poti, vendar jim je zmanjkalo časa. Prepričani so, da bi morali s predsodki enkrat za vselej opraviti. V stranki so imeli pogum, da so izbrali avtiranega geja za kandidata in menijo, da lahko s takšnim kandidatom gredo samo še naprej. Prepričani so, da bi lahko z novim mandatom uresničijo sprejetje zakona, ki bo urejal pravni položaj istospolnih parov in družin. Za Združeno levico podpis izjave predstavlja močno politično zavezo. Po mnenju stranke je bilo vse preveč kompromisov, kar je nedopustno, saj se gre za življenja LGBT oseb, za človekove pravice nasploh in za politično osvoboditev, ki bo zmanjšala moč patriarhalnega sistema. Po njihovem mnenju je tovrstna tema politično vprašanje prvega reda.

Izjave pa niso podpisale politični stranke, ki po javnomnenjskih analizah predstavljajo več kot dve tretjini volilnega telesa, zato je (vsaj zaenkrat) podoba slovenskega parlamenta z vidika človekovih pravic LGBT oseb dokaj črna, kar je zaskrbljujoče. Zato je pomembno, da se udeležimo volitev in podpremo tisto stranko, ki nam po njihovem programu najbolj odgovarja, in mogoče s tem ustvarimo možnost, da postane parlament bolj mavričen. Kajti volitve niso samo pravica, temveč tudi dolžnost.

  • Share/Bookmark

Hot Summer vol. 2

Matej G

  • Share/Bookmark

Hot Summer

Vroče poletje ;)

Matej G

  • Share/Bookmark

LJUBLJANA – MAVRIČNO MESTO

Mestna občina Ljubljana se je 26. maja 2014 kot 19. članica vključila v mrežo mavričnih mest. Gre za neformalno mrežo, v katero so vključena evropska mesta iz desetih držav.

Pobuda za nastanek mreže mavričnih mest je nastala na 1. mednarodni IDAHO konferenci, ki je potekala na Nizozemskem. Vedno večje zavzemanje za pravice LGBTI oseb v Evropi, je mnogo občin na Nizozemskem vodilo k spoznanju, da je v lokalnih politikah, zaradi vse večje dinamike v velikih mestih, potrebno nameniti večjo pozornost LGBTI osebam. Sodelovanje nizozemskih občin (Amsterdam, The Hague, Nijmegen, Rotterdam in Utrecht) je kasneje preraslo v mednarodno sodelovanje z naslednjimi mesti: Berlin (Nemčija), Bergen (Norveška), Bruselj (Belgija), Dumphries in Galloway (Škotska), Ženeva in Zürich (Švica), Gent (Belgija), Hamburg, München in Köln (Nemčija), Madrid (Španija), Turin (Italija) Dunaj (Avstrija) in Ljubljana.


Mreža poskuša zasledovati trem ciljem:

1. Izmenjava izkušenj med ustvarjalci politik iz večjih evropskih mest, katerih cilj je vključevanje LGBTI področij.

2. Izmenjava lokalnih primerov dobrih praks iz področja seksualne raznolikosti in spolnih identitet.

3. Povezava in razvoj mednarodnih mrež in organizacij.

V ta namen deluje spletni forum mreže, kjer člani mreže objavljajo enostranska poročila, v katerih povzemajo napredek lokalnih LGBTI politik in iniciativ, in služijo kot osnova za refleksijo in debato o LGBTI področjih. Enkrat letno se predstavniki in predstavnice mavričnih mest srečajo v enem od mest članic; letos novembra bo srečanje na Dunaju.

  • Share/Bookmark

Teden Parade Ponosa

Program: http://www.ljubljanapride.org/

  • Share/Bookmark

Biseksualnost kot spolna usmerjenost

Zadnje čase se veliko govori o tem, da postaja biseksualnost vse bolj priljubljena oblika samo-definiranja, kot nek nov trend predvsem med mlado populacijo. Hkrati s tem se pojavljajo dvomi o »resničnosti« obstoja biseksualnosti kot identitetne kategorije, zato sem se odločila, da odprem debato o biseksualnosti iz sociološkega vidika. Kot sociologinja sledim prepričanju, da če je nekaj za nekoga »realnost«, potem ta »nekaj« prav zagotovo obstaja, saj je družbena realnost preveč kompleksna, raznolika in »ustvarjena« s strani ljudi, da bi lahko trdili, kaj je resnično in kaj ni.

Pogosto se kritizira biseksualnost, češ da gre za »prikrito« homoseksualnost, da torej oseba ni dovolj močna, pogumna in vztrajna, da bi se uprla družbeni normalizaciji, da gre pri biseksualnosti za »promiskuitetnost«, za »prehodno« obdobje, v katerem osebe eksperimentirajo in raziskujejo, in ki se konča, ko te osebe najdejo svojo »pravo« spolno usmerjenost. Mogoče za nekatere ljudi to velja. Vendar pa to še ni podlaga za to, da biseksualnost tako tudi dojemamo. Biseksualnost lahko najenostavneje definiramo kot erotično, čustveno in spolno privlačnost do oseb obeh spolov. Definicija je torej precej enostavna in jasna, problem povzroča zadnji del stavka, ki govori o spolnem objektu, ki sta lahko tako moški kot ženska (in ne samo eden od njiju), kar je popolnoma v neskladju z heteroseksualnostjo in homoseksualnostjo.

Pri homoseksualnosti in heteroseksualnosti je seksualni objekt samo enega spola, medtem ko je za biseksualne osebe značilno, da nimajo samo enega objekta seksualne izbire, prav tako pa se objekt izbire skozi čas spreminja, kar pogosto vodi v problem, kako tovrstna delovanja umestiti znotraj obstoječih kategorij hetero/homo, v smislu: »Daj se že odloči, kaj si«. Biseksualna oseba lahko izbere oba spola oziroma lahko v celoti zanemari spol kot kategorijo izbire, kar pa ne ustreza družbenemu prepričanju o obstoju parnih dvojic, kot so moški/ženska, heteroseksualno/homoseksualno, dan/noč, majhno/veliko itd. Tako je spraševanje o tem, ali biseksualnost obstaja eden od elementov bifobije, o kateri se pri nas redko razpravlja.


Bifobijo lahko opišemo kot strah ali nezaupanje do ljudi, ki se ne želijo identificirati kot heteroseksualne ali homoseksualne osebe. Biseksualne osebe so tako pogosto diskriminirane tako s strani gejevske in lezbične populacije kot tudi s strani straight ljudi. Ljudje si namreč težko predstavljajo, da se lahko ženska, ki je trenutno v partnerskem odnosu z žensko, definira kot biseksualna oseba, saj je povsem »logično«, da je v tem trenutku lezbijka, in obratno. V tem pogledu se biseksualnost pogosto ignorira in se poskuša to osebo definirati kot heteroseksualno ali homoseksualno, saj obstajata samo dva modela privzemanja identitete: heteroseksualnost ali homoseksualnost.

Če torej sprejmemo dejstvo, da se osebe ne zaljubljajo v spol svojih partnerjev ali partneric, temveč v osebo kot celoto, potem lahko sprejmemo biseksualnost kot povsem legitimno in sprejemljivo obliko seksualne usmerjenosti. Pogosta argumentacija biseksualnih oseb je namreč, da se zaljubiš v neko osebo, da gre za to, da te ta oseba privlači, ne pa njen ali njegov spol. Gre predvsem za željo in privlačnost, ki se jo težko nadzoruje. Kar pa, predvidevam, velja za vse ljudi, ne glede na spolno usmerjenost. Je tako?

Katja Krajnc

  • Share/Bookmark

Možgani in inteligentnost – vabilo

Vabimo te, da se v naši družbi udeležiš predavanja Možgani in inteligentnost, ki je del spremljevalnega programa razstave Možgani – Zgodba od znotraj na Gospodarskem razstavišču. Predaval bo prof. dr. Grega Repovš.

[Foto: Jens Lagner, WikimediaCommons]

Če se želiš predavanja udeležiti v naši družbi, je obvezna prijava na info@dih.si do srede 4.6.Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se dobimo v četrtek, 5.6.2014, ob 17.10 – predavanje se začne ob 17.30. Predavanje je brezplačno, vendar ne vključuje ogleda razstave, ki pa tudi ni pogoj za udeležbo na predavanju. PRIJAVA JE OBVEZNA: info@dih.si

V torek 10.6. pa bomo odšli na predavanje Možgani in ljubezen prof. dr. Mare Bresjanac.

Vabljen/ vabljena! Iztok K

Dobili se bomo v okviru projekta Mavrična svetovalnica, ki ga podpirata Mestna občina Ljubljana in ŠOU v Ljubljani.

  • Share/Bookmark

Prosti pad – Freier fall

Iz nemškega filma Freier fall (2013). Poželenje, ljubezen in strast. Tek. Dva policaja, otrok žena, kolegi. Homofobija.

Matej G

  • Share/Bookmark

Velika raziskava o vsakdanjem življenju lezbijk in gejev v Sloveniji

Vljudno vabljene in vabljeni k sodelovanju v veliki sociološki raziskavi o vsakdanjem življenju lezbijk in gejev v Sloveniji. Gre za ponovitev pomembne in emancipatorne raziskave izpred desetih let, ki sta jo opravila dr. Roman Kuhar in dr. Alenka Švab, in ki bo pokazala, ali se je položaj lezbijk gejev v Sloveniji spremenil.

Prosimo, rešite anonimno anketo in o tem informirajte tudi druge lezbijke in geje.

Hvala za vaš čas in sodelovanje.

Link do ankete: https://www.1ka.si/a/41009

  • Share/Bookmark