30. Festival Lezbičnega in Gejevskega Filma

30. FESTIVAL LEZBIČNEGA IN GEJEVSKEGA FILMA, 29. 11. – 7. 12 2014
LJUBLJANA – SLOVENSKA KINOTEKA/PTUJ/CELJE/KOPER/MARIBOR

LJUBLJANA, Kinoteka

SOBOTA 29. 11.
20.00
Božja napaka, Slovenija, 2014, 20’, ang. pod. – nagrada Rožnati zmaj!
Modro in ne toliko rožnato (Azul y no tan rosa), Venezuela/Španija, 2012, 110’, ang. in slov. pod.

NEDELJA 30. 11.
17.00
Gerontofilija (Gerontophilia), Kanada/Nemčija, 2013, 82’, ang. in slov. pod.
18.30
Violette, Francija, 2013, 139’, ang. in slov. pod.
21.00
Krog (Der Kreis), Švica, 2014, 102′, ang. in slov. pod.

PONEDELJEK 1. 12.
17.00
Fantje (Jongens), Nizozemska, 2014, 78’, ang. in slov. pod.
18.30
Primerno vedenje (Appropriate behavior), ZDA, 2014, 90′, slov. pod.
21.00
Pes (The dog), ZDA, 2013, 100′, slov. pod.

TOREK 2. 12.
18.30
Danes bi se vrnil sam (Hoje Eu Quero Voltar Sozinho), Brazilija, 2014, 95′, ang. in slov. pod.
21.00
Odpri se mi (Kerron sinulle kaiken), Finska, 2013, 95′, ang. in slov. pod.

Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Katja predstavi magistrsko nalogo :)

Vabilo na predstavitev Katjine magistrske naloge:

Zunaj – znotraj. Trans-spolnost in queer kot način preseganja binarnega spolnega razlikovanja

Dobimo se v torek, 14.10.2014, ob 18 uri v prostorih MSLja na Komenskega 22 v Ljubljani.

Prijave na info@dih.si do ponedeljka, 13.10.2014

Katja je zapisala:

Tematika, ki jo obravnavam v magistrskem delu, se nanaša na konstruiranja spola in seksualnosti onkraj binarizma biološki/družbeni spol, kjer se spol in seksualnost razumeta kot utelešena procesa, ki sta sočasno vpeta v kompleksnost živetih izkušenj in v družbeno-kulturne in zgodovinske procese. Spolno in seksualno utelešenje namreč ne poteka enodimenzionalno znotraj binarnega sistema moški/ženska, moškost/ženskost, hetero/homo, temveč obstaja mnogo raznolikih načinov človeškega utelešenja, ki ga lahko najbolje raziskujemo s konceptom živetega telesa, ki je utemeljen na razumevanju Simone de Beauvoir, da je telo situacija, kar so pokazale tudi izkušnje trans-spolnih in queer oseb, ki sem jih intervjuvala. Udeleženci in udeleženke namreč subjektiviteto razumejo kot fluidno in situacijsko, kategorije spola in seksualnosti pa kot dinamične in kompleksne, zato jih je nemogoče vedno jasno kategorizirati in se do njih opredeliti.

Predstavitev je del Dihovih projektov Mavrična svetovalnica in Pamet v roke, kondom na glavo!, ki jih podpirajo MOL, ŠOU in Ministrstvo za zdravje.

Vabljen/ vabljena! Iztok

  • Share/Bookmark

Dr. Mojca Matičič: Hepatitis C je ozdravljiv!

Intervju s prof. dr. Mojco Matičič, spec. internistko in infektologinjo

Slovenija sodi v evropski vrh po uspešnosti vodenja in zdravljenja bolnikov s hepatitisom C. Na trg prihajajo vedno nova in boljša zdravila, ki bolnikom obetajo vedno boljše rezultate. Problem je, da večina bolnikov ne ve, da so okuženi in zato zamujajo priložnosti za zdravljenje. O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Mojco Matičič iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Kakšno je stanje na področju zdravljenja bolnikov s hepatitisom C v Sloveniji?

Slovenija na področju hepatitisa C zaseda precej posebno mesto in se glede organizacije obvladovanja bolnikov s hepatitisom C precej razlikuje od ostalih evropskih držav, za kar je dobila tudi že priznanja. Je ena redkih držav, ki se je »zbudila« že konec devetdesetih let in na nacionalni ravni naredila strategijo ter smernice zdravljenja hepatitisa C, nad čemer bdi posebna nacionalna interdisciplinarna ekspertna skupina strokovnjakov. Uspeh in varnost zdravljenja se tudi redno beležita na nacionalni ravni, smernice zdravljenja pa se tekoče posodabljajo. Na voljo smo vedno imeli vsa potrebna zdravila, ki pa jih lahko predpisujejo le za to zdravljenje usposobljeni in pri zavarovalnici posebej imenovani specialisti, in to glede na nacionalne smernice.

V Sloveniji je testiranja na hepatitis C še zmeraj malo. Zakaj je tako in kako bi lahko po vašem mnenju to popravili?

Problem je v tem, da večina okuženih ob okužbi ne zboli in se je ne zaveda, ter v dolgoletnem brezsimptomnem poteku bolezni, ki bolnika lahko prvič pripelje k zdravniku šele tedaj, ko na ultrazvočni preiskavi trebuha odkrijejo tumor ali se je pojavila zlatenica z izrazitim otekanjem v trebuh in noge. Ozaveščanje prebivalstva o obstoju okužbe in njenih nevarnostih, o dejavnikih tveganja, ki jim je bil lahko kadarkoli v življenju izpostavljen skoraj vsak in zavest o zdravljenju, ki lahko pozdravi bolezen, če je uvedeno dovolj zgodaj v poteku bolezni, to so ključni momenti za izboljšanje stanja.

Kje vse se lahko testiramo?

Na voljo je anonimno brezplačno testiranje na okužbo z virusom hepatitisa C na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva 2, v Ljubljani, pa tudi vsak izbrani osebni zdravnik bo opravil test, če se le izkaže kakršnakoli možnost za okužbo. Napotitev okuženega k ustreznemu specialistu infektologu pa nato pomeni nadaljnje ukrepanje, diagnostične preiskave in po potrebi zdravljenje. V Sloveniji bolnike s hepatitisom C obravnavajo in zdravijo v petih bolnišnicah: UKC Ljubljana, UKC Maribor in Splošnih bolnišnicah Celje, Novo mesto in Murska Sobota.

Industrija v zadnjem času veliko reklamira novo zdravilo sofobovir, ki pa je zelo drago. Kakšno je vaše mnenje?

Zdravljenje hepatitisa C v Sloveniji je že vrsto let individualizirano, prilagojeno posameznemu bolniku. S prihodom novih učinkovin se bo ta individualizacija le še okrepila, saj bomo imeli na voljo več različnih zdravil in bomo, tako kot do sedaj, pred uvedbo zdravljenja natančno pretehtali dejavnike s strani bolnika, virusa in napredovanja bolezni, ter se odločili za tisto kombinacijo, ki bo za bolnika najprimernejša.

Prednost novega zdravila sofosbovir, ki napoveduje prihod novejših generacij zdravil, kot so zaviralci proteaze druge generacije in zaviralci polimeraze, je v tem, da je bolniku prijaznejši in učinkovitejši pri določenih skupinah bolnikov. Gre za zdravila, pridobljena z vrhunsko tehnologijo, ki delujejo na molekularni ravni virusa in se neposredno vpletejo v njegov življenjski krog ter ga na tak ali drugačen način prekinejo in s tem onemogočijo njegovo nadaljnje razmnoževanje in delovanje. Pri hepatitisu C pa z nekaj mesečnim zdravljenjem s kombinacijo različnih učinkovin uspemo virus povsem odstraniti iz jetrnih celic oziroma iz telesa in bolnika povsem pozdraviti, kar pa smo pri določenih bolnikih uspeli doseči že tudi s predhodniki modernih zdravil. S tem postaja zdravljenje hepatitisa C najučinkovitejše zdravljenje virusnih okužb v zgodovini medicine. Kaj pa ozdravitev take bolezni pomeni osebno vsakemu posameznemu bolniku, si sploh ne moremo predstavljati, saj prepreči nadaljnje napredovanje bolezni in morebiten nastanek raka na jetrih oz. odpoved delovanja jeter. Sofosbovir vseeno ni edino novo zdravilo. EMEA je priznala že novejše zdravilo simeprevir, prihaja tudi daclatasvir, z začetkom leta 2015 pa še tri nove učinkovine. Različne kombinacije teh zdravil bodo primerne za različne bolnike, njihova učinkovitost pa se bo do leta 2020 približala 100%, kot napovedujejo strokovnjaki.

Kdo so najbolj tvegane skupine za okužbo s hepatitisom C? Kako se najpogosteje prenaša okužba?

Virus je v Evropi najbolj razširjen med osebami, ki si injicirajo droge. Pri nas je velik problem stigmatizacija tovrstnih bolnikov in tudi majhna ozaveščenost o tej bolezni. Hepatitis C se nahaja v telesnih tekočinah, vendar je tveganje za okužbo pri spolnih odnosih bistveno manjše kakor pri hepatitisu B. V glavnem se prenaša pri stiku krvi okuženega in krvi neokuženega (npr. injiciranje drog z isto iglo, snifanje kokaina z isto »slamico«); lahko pa tudi pri grobih oblikah nezaščitenega analnega spolnega odnosa, saj v zadnjem času ravno pri moških, ki imajo odnose z moškimi, beležimo posebno obliko hepatitisa C, ki zelo hitro napreduje, še posebej, če je oseba hkrati okužena s HIV. Akutna okužba večinoma poteka brez znakov, sicer pa so težave, če se pojavijo, podobne kakor pri hepatitisih A ali B. Kažejo se s splošnim slabim počutjem, tiščečo bolečino v zgornjem delu trebuha, lahko z bolečinami v mišicah in sklepih, siljenjem na bruhanje in bruhanjem, končno pa izbruhne rumenica kože, ki je značilen klinični znak za bolezen jeter. Pri 80 % okuženih akutna okužba preide v kronično obliko, ki lahko pripelje do jetrne ciroze pri 10-40% okuženih in do raka na jetrih pri 1-5% na leto.

Kaj bi svetovali osebam, ki so bile izpostavljene tveganju?

Predvsem bi jim rada sporočila, da hepatitis C postaja ozdravljiva bolezen in naj nimajo zadržkov pred testiranjem. Zdravniki iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani se dnevno ukvarjamo prav s tovrstnimi pacienti. Pri nas se lahko testirate anonimno in brezplačno. Naj vam zatorej ne bo nerodno povprašati za testiranje ali nasvet, saj s tem lahko rešite življenje tako sebi kot drugim. Tu smo zato, da vam pomagamo!

J.K.M., za Glavco Iztok K

  • Share/Bookmark

Brezplačno, anonimno testiranje na hepatitis C

Hepatitis C je ozdravljiva bolezen!

V UKC Ljubljana so zapisali:

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 160 milijonov ljudi kronično okuženih z virusom hepatitisa C (HCV), od tega 9 milijonov v Evropi. Vsako leto se tu na novo okuži do 30 000 ljudi, večinoma mladih, število pa iz leta v leto narašča. Pri veliki večini okuženih se razvije kronično vnetje jeter (hepatitis), ki lahko privede do raka na jetrih in odpovedi delovanja jeter. Letno bolezni podleže kar 90 000 Evropejcev. Za hepatitis C namreč ni cepiva, je pa bolezen danes ozdravljiva, če jo le začnemo zdraviti dovolj zgodaj, torej, če vemo, da smo okuženi in pravočasno poiščemo ustrezno zdravniško pomoč. Torej velja vsem, ki tega še niste opravili, povabilo, da preverite, če pri vas obstaja kakršnokoli tveganje, da ste okuženi z virusom hepatitisa C.

Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana se lahko vsak ponedeljek med dvanajsto in štirinajsto uro anonimno in brezplačno testirate na okužbo z virusoma hepatitisa B in C.

Od ponedeljka, 15. septembra, do petka, 19. septembra 2014 pa bo anonimno brezplačno testiranje potekalo vsak dan od 15.00 do 18.00 ure.

Zakaj se testirati?

Pomembno je vedeti, da je hepatitis C že vrsto let ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo in zdravimo dovolj zgodaj.

Ste morda kadarkoli pred letom 1993 prejeli kri ali krvne pripravke? Ste bili kadarkoli izpostavljeni neprofesionalnemu tetoviranju ali prebadanju kože ali sluznic (‘pearcing’)? Ste morda kdaj poskusili njuhanje drog? To so le tri od petnajstih vprašanj, za katera velja, da pritrdilen odgovor pomeni verjetnost, da je bila oseba izpostavljena virusu hepatitisa C. Žal tri četrtine ljudi, ki živijo z virusom hepatitisa C, ne ve, da so okuženi, saj lahko več desetletij po okužbi živijo brez kakršnihkoli znakov bolezni.

Če okužba ni prepoznana in zdravljena, lahko vodi do ciroze jeter, raka na jetrih in smrti. Podatek o okuženenosti z virusom hepatitisa C tako lahko pomaga pri pomembnih življenjskih odločitvah, uspešno zdravjenje pa virus hepatitisa povsem odstrani iz telesa. Slovenija sodi v evropski vrh po uspešnosti vodenja in zdravljenja bolnikov s hepatitisom C.

Epidemiološke značilnosti bolezni v Sloveniji

Po ocenah je v Sloveniji najverjetnje od pol do enega odstotka prebivalcev okuženih z virusom hepatitisa C, pri čemer so deleži okuženih v skupinah z večjim tveganjem višji. Dvaindvajset odstotkov odvisnih od drog je okuženih s HCV, kar je po podatkih Evropskega urada za nadzor nad drogami (EMCDDA) drugi najnižji delež v EU, kjer izstopamo tudi po izredno nizkem deležu bolnikov s hkratno okužvo HIV in HCV.

  • Share/Bookmark

Novinarska konferenca »Volitve 2014 – LGBT«

Civilnodružbena iniciativa Volitve 2014 – LGBT, ki jo sestavljamo nevladne organizacije, ki delujemo na LGBT področju, smo v četrtek, 14. 8. 2014, v hotelu Celica sklicali novinarsko konferenco, na kateri smo izrazili zaskrbljenost in razočaranje nad potekom koalicijskih pogajanj, v katerih se sistemske ureditve položaja LGBT oseb ne omenja. Prav tako pa smo vse parlamentarne stranke, še posebej pa podpisnice predvolilne zaveze o podpori človekovim pravicam LGBT oseb (Sociali demokrati, Zavezništvo Alenke Bratušek in Združena levica), pozvali, da naredijo vse, da se v prihajajočem mandatu odpravi sistemska diskriminacija LGBT oseb. Prav tako pa pričakujemo, da bodo te stranke zavrnile sodelovanje v koaliciji, ki bi temeljila na kršitvah človekovih pravic katerekoli družbene manjšine.

Barbara Rajgelj je opozorila na to, da je največja parlamentarna stranka SMC (Stranka Mira Cerarja) v predvolilnem času poudarjala pomen pravne države in človekovega dostojanstva ter je javno izrazila podporo pravicam, za katere se zavzema LGBT skupnost. Zato smo tudi pričakovali, da bo spoštovanje pravic ena od pomembnih nalog nove vlade in kot taka začrtana že v koalicijski pogodbi in da bo v prihodnjih tednih oblikovana vlada sledila odločbam ustavnega sodišča, pravni praksi in teoriji, ureditvam drugih razvitih držav ter pozivom LGBT skupnosti, ki že trideset let zahtevajo enakost pred zakonom.

Roman Kuhar je izpostavil, da je bilo v parlamentarni obravnavi že šest boljših ali slabših različic zakona o urejanju istospolnih partnerstev. Prvi osnutek zakona je nastal leta 1998, vendar je zakon končal v predalu na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in ni bil nikoli poslan v obravnavo. Leta 2001 je začel nastajati nov predlog, ki je bil leta 2004 sprejet v prvem branju, vendar pa postopek sprejetje zakona ni bil končan, saj je jeseni tega leta na volitvah zmagala desna politična stranka, SDS, ki je predlog zakona odstranila iz postopka. V začetku leta 2005 opozicija predlaga novo, tretjo, različico zakona, ki je bila spet zavrnjena. Junija leta 2005 Janševa vlada sprejme Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ki je izredno pomanjkljiv in diskriminatoren. Od leta 2009 do leta 2012 so pripravljali osnutek novega družinskega zakonika, kjer bi bila sklenjena partnerska skupnost dveh istospolnih oseb izenačena z zakonsko zvezo dveh oseb različnih spolov, nesklenjena partnerska skupnost pa izenačena z zunajzakonsko zvezo, ki je bil v parlamentu sprejet, vendar je bil kasneje zavrnjen na referendumu. Leta 2013 do leta 2014 se je pripravljal nov Zakon o partnerskih skupnostih, ki pa zaradi predčasnih volitev spet ne pride do obravnave.

Glede na to, da so v koalicijsko pogodbo zapisali, da je čas, da Slovenija in njeni državljani in prebivalci ponovno postanejo odraz odprte, poštene, solidarne, pravične, napredne in samozavestne družbe, je čas, da začne nova vlada urejati tudi ustavne odločbe na področju urejanja pravic LGBT oseb. Na področju LGBT pravic do sedaj obstajata dve ustavni odločbi, in sicer prva iz leta 2009, ki določa, da je 22. člen ZRIPS (Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti) v neskladju z Ustavo, kar bi moral državni zbor urediti v šestih mesecih, vendar pa po štirih letih in pol vlada tega neskladja še vedno ni uredila. Druga ustavna odločba je iz marca leta 2013 in določa, da je potrebno spremeniti Zakon o dedovanju, ker ne priznava partnerju ali partnerici iz istospolne neregistrirane partnerske skupnosti človekove pravice do zakonitega dedovanja. Sodišče je namreč ugotovilo, da med neregistriranimi istospolnimi partnerji in partnericami in zunajzakonsko zvezo ni razlik.

Roman Kuhar je ilustriral položaj LGBT oseb s položajem izbrisanih – tudi na tem področju so namreč bile izdane tri sistemske odločbe ustavnega sodišča (vse skupaj pa šestnajst) – preden so se začele stvari nekako urejati. Roman Kuhar se zato sprašuje, ali so geji in lezbijke v Sloveniji »novi izbrisani«, ki bodo, tako kot izbrisani, čakali na deset ali več odločb ustavnega sodišča, preden se bo začela sistemska ureditev tega področja.

Slovenija je prav tako začela zaostajati za sosednjimi državami; 11 držav Evropske unije ima zakon o istospolnih porokah, 12 držav ima registrirano partnerstvo – kar ima tudi Slovenija, vendar ima le-ta tudi najslabši zakon, saj ureja samo področje dedovanja in obiskov v bolnišnici, ne ureja pa področja socialnih pravic, ki so najbolj ključne. Tako smo kar precej zdrsnili navzdol na t.i. mavričnem zemljevidu, ki ga pripravlja evropska nevladna organizacija ILGA – leta 2010 smo bili na 17. mestu (skupno 49 držav), leta 2012 smo bili na 18. mestu, leta 2014 pa že na 23. mestu.

Kar smo želeli na konferenci poudariti je tudi to, da LGBT pravice ne smemo uvrščati med ideološka vprašanja, saj gre za človekove pravice, ki morajo biti zagotovljene vsem ljudem. Prav tako pa sistemska ureditev pravnega položaja istospolnih partnerjev in partneric ter družin ni samo želja parih aktivistov in aktivistk, prav tako ne gre za romantično sanjarjenje o poroki, temveč za želje in zahteve večine LGBT populacije v Sloveniji. V raziskavi o življenju gejev in lezbijk, ki sta jo izvajala dr. Alenka Švab in dr. Roman Kuhar, in kjer je sodelovalo 1070 gejev in lezbijk, je 60% vprašanih zatrdilo, da bi se poročili, saj jim le-to omogoča večjo socialno varnost.

Zaključim lahko z pozivom novemu mandatarju, da v skladu s svojimi izjavami, da podpira človekove pravice LGBT skupnosti, le-te tudi uresniči in jih vključi v koalicijsko pogodbo in se tako v trideset let dolgo zgodovino gejevskega in lezbičnega aktivizma v Sloveniji zapiše kot vodja tiste vlade, ki je v sedmem poskusu zakonskega urejanja tega področja, to področje uredila celovito in nediskriminatorno.

  • Share/Bookmark

Film XXY (2007)

Film XXY je argentinsko-špansko-francoska drama, ki jo je napisal in režiral Lucía Puenzo. Igrajo Ricardo Darin, Valeria Bertuccelli Ines Efron in Martin Piroyansky. Film govori o življenju 15. letne interseksualne deklice ter o tem, kako se njena družina sooča z njeno interseksualnostjo. Alex ima tako moške kot ženske genitalije, vendar živi kot deklica in s pomočjo medicinske intervencije zavira maskuline lastnosti, čeprav se sčasoma odloči, da bo prenehala jemati zdravila.

Alex se je s svojo družino preselila iz Argentine v majhno vasico ob morju v Urugvaju, z namenom, da bi se izognili stigmatizaciji in različnim oblikam nasilja, ki so povezani z interseksualnostjo. Njen oče, Néstor Kraken, je morski biolog, ki je napisal knjigo o seksualnosti in zdravi ranjene živali, ki jih poškodujejo ribiči med lovom. Njena mati, Suli, povabi prijatelje iz Argentine: kirurga, njegovo ženo in njunega sina Alvara, da bi se – brez da se o tem prej posveti z Alex in Nestorjem – s kirurgom dogovorila za spremembo spola.

Alex in Alvar se sčasoma zbližata in začneta imeti analne spolne odnose, vendar ju med spolnim aktom zaloti Nestor. Kasneje se Alex opraviči Alvaru, ki pa ji prizna, da je med analnim spolnim odnosom užival.

Čeprav so pobegnili pred stigmatizacijo in nasiljem iz Argentine v majhno vasico, se nasilju niso uspeli izogniti. Za Alexin interseksualni status so namreč izvedeli trije vaški fantje, ki so jo začeli nadlegovati in ji nenehno poskušali sleči oblačila, da bi lahko videli njene moške in ženske spolne genitalije. Nestor ni želel nasilja prijaviti policiji, saj bi s tem povzročil, da bi za njeno stanje izvedeli vsi ljudje, ki živijo v tej vasici. Alex se na koncu odloči, da to ni pomembno, prav tako pa se odloči, da bo prenehala z jemanjem zdravil in obdržala svoj t.i. interseksualni status.

Čeprav je film požel kar precej široko odobravanje in številne nagrade (nagrada kritikov na filmskem festivalu v Cannes-u, nominiran je bil za osem nagrad Argentinske zveze filmskih kritikov, od tega je dobil tri nagrade, vključno z nagrado za najboljši film, bil je izbran za zadnji film Melbournskega Queer Film Festivala ter dobil Goyevo nagrado za najboljši tuji film v španskem jeziku), je bil kar precej kritiziran s strani skupnosti interseksualnih oseb. Film XXY naj bi namreč govoril o Klinefelterjevem sindromu oziroma o XXY sindromu, kjer imajo osebe dva (ali več) X kromosoma, ki sta kombinirana z enim samim Y kromosomom. Osebe s tem sindromom se rodijo z normalnimi moškimi genitalijami. Na podlagi tega jim pripišejo moški biološki spol in so tudi vzgajane znotraj moškosti. V puberteti pa ne razvijejo popolnoma moških karakteristik: moda se pogosto skrčijo, razvijejo se jim prsi, poraščenost telesa je svetla, glas se poglobi. Pogosto so neplodni, vendar so sposobni »normalne« spolne aktivnosti. V Alexinem primeru tako ne gre za Klinefelterjev sindrom, saj naj bi Alex imela tako moške kot tudi ženske genitalije, prav tako pa sta jo starša vzgajala kot deklico, temveč za t.i. hermafroditizem, ki se razlikuje od interseksualnosti. Interseksualna oseba je rojena z telesnimi, hormonskimi ali genetskimi lastnostmi, ki niso ne popolnoma ženske ne popolnoma moške. Interseksualna oseba je oseba »med spoloma« in kot taka spaja moškost in ženskost v enem telesu, hermafrodit pa poseduje popolnoma funkcionalne tako moške kot ženske spolne organe oziroma genitalije. Ženski hermafroditi so tisti pripadniki človeške vrste, katerih anatomija predstavlja mešanico standardov za moški in ženski spol –  imajo jajčnike (brez testisov, ovotestisov) in kromosomsko kombinacijo XX. Moški hermafroditi so tisti pripadniki človeške vrste, katerih anatomija predstavlja mešanico standardov za moški in ženski spol, imajo testise (brez jajčnikov, ovotestisov) in kromosomsko kombinacijo XY. Vendar se izraz hermafroditizem praviloma več ne uporablja, saj je izraz, zaradi medicinske zgodovine, stigmatiziran in se namesto tega uporablja izraz interseksualnost, ki je postal krovni izraz za vse osebe z tovrstnimi telesnimi, kromosomskimi in genitalnimi »anomalijami« .

Ne glede na teoretske in lingvistične razlike, film XXY zelo dobro prikaže, kako je pristajanje na spolno dihotomijo posledica širšega zahodnega dualističnega razmišljanja, da je v zahodni družbi možna zgolj pripadnost ženskemu ali moškemu spolu. Medicinske intervencije namreč poskušajo telesa interseksualnih oseb kar se da približati idealom moškega ali ženskega telesa, z argumentom, da lahko z operacijo oziroma spremembo genitalij novorojenčkov, zmanjšajo zaskrbljenost in stiske staršev in ublažijo oziroma zmanjšajo stigmatizacijo interseksualnih oseb in njihovo zmedenost glede družbenospolne identitete.

Poleg tega je I, ki predstavlja interseksualne osebe, v LGBTIQ skupnosti relativno nepoznan, zato lahko s filmi, ki predstavljajo tovrstno tematiko, dobimo širšo sliko in razumevanje težav, s katerimi se soočajo interseksualne osebe.

Filma s podobno tematiko:

Intersexion (2012)

Orchids: My Intersex Adventure (2011)

  • Share/Bookmark

Sodeluj v globalni raziskavi MSM zdravje in pravice

V Društvu DIH se pridružujemo globalni raziskavi o stanju na podrčju zdravja in pravic moških, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM).

Razsikavo izvaja Global Forum on MSM & HIV (MSMGF – Globalni forum o moških, ki imajo spolne odnose z moškimi ter hivu).

Raziskava je zasnovana tako, da podpira učinkovito zagovorništvo, produkcijo znanja in zbiranje informacij o programih, ki so najbolj povezani s problemi v naši skupnosti, npr. o homofobiji, človekovih pravicah in dostopnosti zdravstvenih storitev za MSM.

Raziskava poteka vsaki dve leti in se v skladu z rezultati preteklih let posodablja tako, da njeni rezultati čim bolj točno povzamejo premike širom sveta na področjih, ki zadevajo zdravje in človekove pravice moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, vključujoč trans osebe, ki imajo spolne odnose z moškimi.

Zato vas naprošamo, da si vzamete nekaj časa in izpolnite to pomembno globalno raziskavo. Za izpolnitev spletnega vprašalnika (v angleškem jeziku) boste potrebovali 20 – 30 minut, izpolnite pa ga lahko na spodnji povezavi:

www.msmgf.org/gmhr2014

  • Share/Bookmark

Hot Summer Vol. 3

Matej G

  • Share/Bookmark

Novinarska konferenca »Kdo podpira istospolne poroke?«

Nevladne organizacije, ki delujemo na področju varstva in promocije pravic gejev, lezbijk, biseksualnih in trans-spolnih oseb, smo pozvale vse stranke k podpisu zaveze, da bodo v najkrajšem možnem času odpravile sistemsko diskriminacijo LGBT-oseb in vzpostavile neodvisno institucijo za spremljanje stanja človekovih pravic, njihovo promocijo in ter varstvo pred diskriminacijo.

V ta namen smo 2.7.2014 v KUD-u France Prešeren sklicali novinarsko konferenco, ki sta jo vodila Barbara Rajgelj in Mitja Balažič, udeležile pa so se jo politične stranke, ki so podpisale zavezo o prizadevanju za odpravo sistemske diskriminacije LGBT oseb. Zavezo so podpisale Državljanska lista, Piratska stranka Slovenije, Pozitivna Slovenija, Socialni demokrati, Solidarnost, Verjamem, Stranka Alenke Bratušek in Združena levica.

Na novinarski konferenci so stranke podale kratko izjavo o stališčih LGBT tematike in o človekovih pravicah na splošno. V stranki Državljanska lista zagotavljajo, da pravice posameznikov in posameznic postavljajo na pedestal liste. Podporo LGBT osebam je že pokazala pri sprejetju družinskega zakonika, ki je padel na referendumu. Poudarili so, da stranka ne zasleduje samo enakopravnosti, temveč tudi enakovrednost – ni torej dovolj samo enakopravnost LGBT oseb, temveč tudi njihova sprejetost, v smislu, da imajo LGBT osebe enako vrednost kot heteroseksualne osebe. Po mnenju Piratske stranke Slovenije tovrstna vprašanja ne bi smela več predstavljati problema, saj se je potrebno usmerjati k zagotavljanju človekovih pravic. V stranki Pozitivna Slovenija stremijo k temeljnim človeškim vrednotam in menijo, da LGBT osebe potrebujejo posebno skrb. Poudarili so še, da so to pravice, o katerih se ne bi smelo razpravljati, temveč jih je potrebno upoštevati in uresničevati. Socialni demokrati podpirajo enakost in univerzalnost človekovih pravic, ne pa kulturne pravice. V programu imajo zapisano, da bodo sledili enakosti za vse. V prejšnjem mandatu so podpisali deklaracijo proti homofobiji in transfobiji, v  Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pa so izenačili pravice bioloških in socialnih staršev. V stranki Solidarnost ni dileme, da ne bi urejali enakosti. Menijo, da je čas, da ustvarimo demokratično zakonodajo, ki bo utemeljena na primerih dobrih praks iz tujine. V zadnjem delu izjave so podali še sporočilo LGBT osebam, ki se glasi: »Bodite močni, smejte se tistim, ki vas sovražijo. Največja kazen za homofobe je to, da ste srečni. Naj živi civilna družba!« Stranka Verjamem podpira tako poroke istospolnih parov kot tudi posvojitve otrok. Menijo, da bi se morala Slovenija pridružiti razvitim državam, ki so tovrstno zakonodajo že sprejeli. Stranka Alenke Bratušek zagotavlja, da poskušajo zasledovati države, ki so to zakonodajo že uredili. Vlada Alenke Bratušek je sicer že šla po tej poti, vendar jim je zmanjkalo časa. Prepričani so, da bi morali s predsodki enkrat za vselej opraviti. V stranki so imeli pogum, da so izbrali avtiranega geja za kandidata in menijo, da lahko s takšnim kandidatom gredo samo še naprej. Prepričani so, da bi lahko z novim mandatom uresničijo sprejetje zakona, ki bo urejal pravni položaj istospolnih parov in družin. Za Združeno levico podpis izjave predstavlja močno politično zavezo. Po mnenju stranke je bilo vse preveč kompromisov, kar je nedopustno, saj se gre za življenja LGBT oseb, za človekove pravice nasploh in za politično osvoboditev, ki bo zmanjšala moč patriarhalnega sistema. Po njihovem mnenju je tovrstna tema politično vprašanje prvega reda.

Izjave pa niso podpisale politični stranke, ki po javnomnenjskih analizah predstavljajo več kot dve tretjini volilnega telesa, zato je (vsaj zaenkrat) podoba slovenskega parlamenta z vidika človekovih pravic LGBT oseb dokaj črna, kar je zaskrbljujoče. Zato je pomembno, da se udeležimo volitev in podpremo tisto stranko, ki nam po njihovem programu najbolj odgovarja, in mogoče s tem ustvarimo možnost, da postane parlament bolj mavričen. Kajti volitve niso samo pravica, temveč tudi dolžnost.

  • Share/Bookmark

Hot Summer vol. 2

Matej G

  • Share/Bookmark