Za koga rožica cveti?

Letošnje poletje sem s prijatelji, posebno pa enim ljubim, precej pohajkoval po hribih. Skupno nama je veselje opazovati vse, kar se tam ponuja. Tudi v najmanjši, neznatni rožici sva našla zanimivost, čudež narave.

r1.jpg

[Iz vsake kaplje Zlatorogove krvi je zrasla triglavska roža, zel zdravilne moči.]

Samo gledati in videti je treba. Čemu vse to, vse te barve in oblike? Čemu ponižnost, v tistem, sicer raju, kjer sonce je bolj kratke sape, večino časa pa zavija veter, kot da bi zlodej ne hotel zapreti duri? Odgovora še nisva našla. Zato bova še naprej raziskovala in se spraševala.

Za letos je že malo pozno, za drugo leto pa si hribolazniki zapomnite (seveda, če jih še ne poznate) naslednje rožice. Nič ne bom zameril, či si zapomnite samo slovensko ime. Slike so s Kanjavčevih polic in s poti od Komne na Krn.

TRIGLAVSKA ROŽA (Potentilla nitida), okog te rožce se je spletla pravljica o ZLATOROGU. Na Komni je bil včasih cvetoči planinski raj. Tam so živele bele žene in njihove bele koze. Njihov gospodar je bil kozel z zlatimi rogovi, katerih moč je odklepala skriti zaklad pod Bogatinom. Žene so Zlatorogu podarile neranljivost. Prišel pa je zaklada pohlepni lovec in ustrelil Zlatoroga. Iz vsake kaplje njegove krvi je zrasla triglavska roža, zel zdravilne moči. Zlatorog je zel pojedel in na mah ozdravel, lovca pa je pahnil v prepad. V svojem srdu je razril cvetoče pašnike, na skalah se še dandanes vidijo sledovi njegovih rogov. Bele žene pa so s kozami te kraje za vedno zapustile.

r2.jpg

SREBRNA KRVOMOČNICA (Geranium argenteum), nežna in kot bi se ji kri pretakala po cvetnih žilah.

r3.jpg

RETIJSKI MAK (Papaver rhaeticum), nežna rožca, veter ji hitro osuje rumeno okrasje.

r4.jpg

Verjetno najbolj znana PLANIKA (Leontopodium alpinum – uboga moja latinščina, ampak mislim, da bi to znalo pomeniti “alpska levja taca”), kosmata, mehka, ampak trdoživa.

Ikarus

  • Share/Bookmark
 

4 odgovorov na “Za koga rožica cveti?”

  1. Majki  pravi:

    Pohajkovanje po hribih je nepopisno dobro. Navda s posebno energijo. še posebej ‘vrhunec’, točno takat, ko prilezeš na vrh. Čudovit občutek, ki se ga ne da opisat. Poznajo ga samo tisti, ki hodijo v hribe. Razgled, mir, ptički, tišina… Morda celo kakšen mariborski kriminalist, ki misli, da jeavtohtona vrsta in ima zaradi tega pooblastila početi, kar mu je volja!!
    Takih je zelo malo v hribih, če pa se že najde kakšen, ga poskušaš ignorirat in uživati dalje.

    Skratka, hotel sem povedati; Ikarus, VEM o čem pišeš in vse te rastline (gorske cvetke)sem imel priložnost videti v živo

  2. ikarus  pravi:

    hoj,
    me veseli, da še nekdo tako čuti,
    lp
    ikarus

  3. Tine  pravi:

    Mogoče bi bilo tvoje rožice fajn vključit v post v smislu “Za vsako bolezen se rožca najde” :) Sploh v teh dneh, ko vsi okoli mene nekam sumljivo pokašljujejo in glasno jamrajo nad glavoboli in revmo. :)

  4. ikarus  pravi:

    Hoj Tine,
    uf, ko bi bilo to res!!!
    Na žalost nas bo 1. dec na to spomnil.
    Bi jih nabral cele koše za mojga prjatla, bi šel ponje na konec sveta…
    …zadnje dni spoznavam, da pa za ljubezen tudi ni zravila, nobene ta prave rožce…
    To je pa po eni strani še sreča.
    Le kaj bi brez ljubezni, tiste, ko slišiš travo rast, pa čeprav je zunaj pod nulo.
    V teh dneh pa čajčki z medom, predvsem pa objem ljubljene osebe.
    To deluje protistresno.
    Zagotovo veš, da stres oslabi odpornost pa virusi lahko pokažejo svojo moč.
    Bodi zdavo
    Ikarus

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !