PAMET V ROKE, KONDOM NA GLAVO!

Ja, ta vikend sem pobegnil v Prekmurje. Res je, da sem sodeloval pri snemanju, vendar sem imel tudi nekaj svojega časa, da sem se lahko odpravil na odkrivanje zame nepoznane pokrajine. In predvsem ljudi.

Že prenočišče na kmečkem turizmu je bilo tisto, kar je mojo dušo dotalno razveselilo. In seveda pristnost in preprostost ljudi. Nobene živčnosti, nobenega divjanja. Lovljenja nekih materialnih dobrin, ki ti čisto nič ne prinesejo, mi pa se samo brez veze vežemo na njih.

Tu se ljudje takoj spustijo v pogovor. Takoj začutiš njihovo izkušenost in v veselje mi je bilo poslušati kako poteka njihovo življenje. Počasi. Brez naše časovne omejitve, ki jo vedno čutim v mestu. Morda je jih je res pokrajina naredila takšne, in življenje. Trdo življenje, garaško življenje. Pa vendar, si še vedno najdejo čas eden za drugega. Za prijetno partijo kart, pogovor, razglabljanje o življenju, njegovem pomenu, o nas

Ja, da me je njihova kulinarika malce osvojila tudi ni potrebno posebno poudarjati. Ampak ti ljudje mi res ne gredo iz glave. Vedno sem mislil, da so ljudje v mestih bolj odprti, tako za novosti kot za soljudi. Pa vendar, največ hinavščine, zahrbtnosti, nevoščljivosti sem doživljal razno v mestih.

Tam pa je vse tako preprosto, enostavno. Zame se je čas kar ustavil, in užival sem v vsakem trenutku, ko sem opazoval tisto deželo. Ja včasih morda res ne potrebujem veliko, da lahko uživam, in da doživim svoje dušno potešenje.

Ja, pa si res znamo privoščiti svoje užitke? Ali znamo kdaj pomisliti nase, pa svoji duši, svojemu telesu privoščiti nekaj minut? Znamo sploh pomisliti nase? Morda res znamo, ampak takrat, ko je že vse prepozno. In ko se sami zavedamo, da se bliža nek konec, česar koli že.

Ja kdor to zna, ta lahko res nekako uživa v življenju. Kako so rekli stari Grki – Življenje je kot olimpijske igre. Eni trgujejo, drugi gledajo, tretji se borijo.

In na kateri strani smo mi?

Iztok M