Je enkratna avantura res le enkratna?

Enkratne avanture, torej enonočne avanture. So res le enkratne? So res nenačrtovane? Kakšen je njihov vzrok?
Vzroki so lahko osebni, to moramo priznati, in jih ne moremo posploševati. Nekaj že mora zaškripati, da pride tako daleč. Ali je razmerje postalo preveč vsakdanje, ali je izginila tista začetna simpatija, morda pa res je res razmerje prišlo do mesta, ko so nastale razlike prevelike.

varanje1.jpg

Pa vendar, nekaj mora biti v glavi tistega, ki to stori. Ali pa je želja tistega, ki ga v to zapelje tako velika, da ji drugi nevede nasede. Nisem redko doživljal, ko so pari, tako istospolni kot heteroseksualni, druge testirali, kako bi se njegov partner obnašal. Bi šel korak naprej ali ne.

Torej, so lahko avanture načrtovane, tako in drugače. Mene bolj zanimajo tiste, kjer gre partner sam vanje. In seveda izgovori, zakaj se je ta enonočna zadeva pripetila. Pijača, brez veze, tega ga ne priznam. Samo izgovor, da se ni zavedal. Če si pijan, ni seksa, to se nas večina zaveda. Še posebno moški. Priznam, odvisno od količine alkohola, pa vendar, zame le izgovor. Kajti načrt je obstajal, le na pijačo se potem takšen izgovarja.
Pa kakšni so lahko ti načrti? Morda se gre le za dokazovanje, da vidiš, če si še privlačen za druge. Tudi takšne sem že slišal. Pa vendar, tudi če je kdo iskal takšno potrdilo, mu še vedno ni treba iti do konca. Edino, če je hotel dokazati, da zna, pardon, če zna zadovoljiti tudi druge. Brez veze, kajti zajebal si je tisto, kar ima.

Ja, meja med avanturo in varanjem ni velika, je skoraj nevidna. Zame osebno res enkratna avantura, res le tista ena, ki se zgodi, pa naj bo izgovor še tako neumen, ni varanje. Varanje je zame nekaj bolj dolgotrajnega. Morda prav, morda narobe. Morda sem res preveč dober človek in oprostim, pa vsako takšno prvo dejanje jemljem kot kiks. Kot seveda tudi, da si vsakdo zasluži še drugo možnost.

Pa pojdimo nazaj. Torej načrtovanje. Kaj pa tista, da si moški le, če jih veliko obdelaš, tudi v našem svetu to velja, priznam, sem mnogokrat slišal. Pa pustimo tiste, ki si hočejo nabirati le neke črte, imeti poln blokec. Ki se jim dopade, ko na zabavah vidijo ljudi, s katerimi so bili v postelji. Kakor da je to neka osnova za nagrado. Mislim, totalno mimo. Ok. Torej, recimo, da se je hotel tudi ta izkazati.
Pa vendar, kakor koli se zgodi, najprej mora biti vzrok, nato lahko nastane nek načrt ali pa se oseba preprosto preda. Torej morata partnerja predvsem odpraviti vzrok.

Pa še zadnje, so enkratne res le enkratne? Kakor koli že, vemo, da se nekaj zgodi. Zaupanje izgine in ga ni več. In si ga je še težje pridobiti nazaj. Če je bila takšna avantura res le, ne priznam pogosto, pa vendar, enkratni kiks, ki se pač je zgodil, potem … Potem verjamem, da je lahko enkratna. Ampak bolj verjamem nekaj drugega. Ko nekdo enkrat dobi »pregrešni sadež« in okusi njegov »pregrešni sok«, se bo težko tej pregrehi odpovedal še drugič. Preveč slabih izkušanj pač, ne morem pomagati.

Pa se splača avanturo oprostiti? Odvisno od obeh partnerjev. Kot sem omenil, zaupanja se izgubi, čeprav vem, da se ga da dobiti tudi nazaj. Težko, pa vendar. Na partnerju se vidi, ali mu je resnično žal ali ne. Toliko se morata partnerja poznati, če ne, je njuna zveza tako in tako obsojena na propad, če tega ne prepoznata. Torej, vidi se, komu je resnično hudo, in verjamem, takšen bi si tudi pri meni, le kako bi bilo drugače, zaslužil še drugo možnost.

iztok3.jpg

In če drugi partner tega kiksa res ne omenja vsak dan in ga venomer ne očita, potem tudi to preide v preteklost in nato sčasoma, ampak res bolj težko v pozabo. Ali pa nikoli ne preide v pozabo, samo bolje je, da jo oba tam pustita.

Ja, težka je ta, priznam. In ni luštno, če se pripeti. Mislim tisti čas kasneje. Čas kujanja, oproščanja, pridobivanja opravičila, iskrenost …

Ja, naj bo vzrok, načrt, dogodek še tako vabljiv, enonočna romanca še tako zanimiva, enkratni premislek mora še vedno biti.

Kajti nekaj je vsem jasno. Vsakdo se zaveda, v kaj se spušča, ko se spusti v to, kajne?

Iztok M.

  • Share/Bookmark
 

21 odgovorov na “Je enkratna avantura res le enkratna?”

  1. ambala  pravi:

    Iztok, vedno je vprašanje, kot si ugotovu: kaj je razlog? Pomoje jih je toliko, kot ljudi. Vsak ima svojega. Kot sem pa že enkrat napisal, je point v samodokazovanju, gladenju ega: koliko jih lahko zapeljem? Sem še vedno privlačen, tudi če sem že v vezi? Potem to postane ritual: iskanje primernega zapeljevalca ali zapeljanca, strasten sex, po katerem ostane recimo slab okus ali pa spomini za masturbacijo… Je to varanje? Je. Vsak spolni odnos z drugim kot partnerjem, je varanje. Varaš lahko pa tudi dalj časa in z eno in isto osebo. Sve su ostalo nianse.
    Bojim se pa, da je večina takšnih sexualnih eskapad zelo spontanih in malodane živalskih. Naša dejajnja uravnava biologija, ne pa razum… zdaj pa šibam na avjon!

  2. zoran  pravi:

    Ja, zanimivo vprašanje, kje so vzroki, in kot pravi Ambala so različni, vsak ima svojega, ampak dejanje pa le je isto. Bil si z nekom drugim. Tudi zame je vse, kar je z nekom drugim, vsak seks z nekom drugim varanje, in mi ni pomembno ali je to le res samo enkrat, posledica alkota ali kar koli že. In tudi oproščam ne, zgleda da pač imaš res bolj dobro srce, da lahko tudi tist enkratni seks oprostiš. Jaz ga ne morem, in ga tudi ne.

  3. gojc  pravi:

    moram priznati da imaš zadnje čase zanimive teme. Razumeti razmerja to je res hudič. Kokr je hudič furat celotno zadevo. Saj ne vem, ali je pri nas pedrih in lezbikah to res tak problem, ampak včasih imam občutek, da bi res radi vsi z vsemi. Saj neka večina. Saj vem, so in smo takšni, ki to ne počnemo, ampak … Zanimiv mi je predvsem konec, ko praviš kako bi se dalo zadevo pa vseeno peljat naprej, če že pride do tega. Kot praviš, tudi od partnerja je odvisno, da to res ves čas ne daje na tapeto. Pozabiti je težko, ampak saj gre. Lepo da poudariš, da je lahko ljubezen včasih močnejša od vsega tega. Lepo, v glavnem, pohvalno.

  4. bojan  pravi:

    Priznam, tvoje prispevke vedno rad preberem, kot tudi komentarje. Zanimiva tema danes, res ampak saj si meni v dveh stavkih povedal vse. Brez veze, kajti zajebeš si tisto, kar imaš in da je potreben premislek, kajti vsakdo se zaveda v kar se spušča. To so zame pomembne točke. Ni razloga zakaj bi se spustil v to, če imam nekoga rad, resnično rad. Takrat se to ne morem zgoditi. Ko pa je nekdo nekoga naveličan, takrat je pa to že bolj mogoče. Lahko samo ponovim, vsakdo se zaveda v kaj se spušča. In tu ni izgovorov in opravičil in oproščanja. Vsaj pri meni ne.

  5. Iztok M  pravi:

    @Ambala. Ja kot praviš smo biološka bitja, in razum včasih res neha delovati. Ali je vse skupaj le nagon ali kar koli že. Če je razum, potem že človek ve, kakor sem napisal, kaj bo naredil, in kaj ga čaka potem. Ja, ko se odloči da gre v avanturo poti nazaj več ni. Le še kesanje in upanje, da je partner bolj moje sorte, in morda celo oprosti. Mimogrede, srečno potovanje.

    @Zoran. Morda sem pa res takšna dobra duša. Pač ugotavljam, da je pri meni ponavadi tako, da tisto prvič niti ne zamerim, niti ne jemljem kot nekaj hudega, niti ne. Torej vedno dam še drugo možnost, in takrat se vidi, kakšna osebnost je človek. Če to mojo dobroto spozna, potem gredo lahko zadeve naprej. Če jo pa napačno unovči, je to storil le enkrat. V drugo tudi jaz ne oproščam, pa četudi me boli, pa morda bi … Imam lastnost, da se svojih pravil držim. In eno od njih je, prvič se oprosti, ampak je to prvič in edinkrat. Pa saj sva že imela takšne debate, ko ti je bilo hudo, tako da prav dobro veš, kakšna je moja narava.

    @Gojc. Hvala za pohvale, ampak blog nas ustvarja več, tako da si vsi zaslužijo pohvalo, kajne. Ja, ljubezen lahko včasih veliko premaga, se tega niti ne zavedamo. Življenje nas pač to nauči.

    @Bojan. Tudi tebi hvala za pohvale. Kot sem že pri Zoranu povedal. Seveda spoštujem vaša načela, pa vendar, morda se je vaših načel lažje držati, če to tudi drugi partner ve vnaprej. Da mu je takrat jasno, kaj ga čaka, namreč konec. Če se pa partnerja o tem ne pogovarjata veliko, in se slučajno zgodi. Si takrat lahko res popolnoma upravičeno takšen, če pa on sploh ni vedel,da tako gledaš na zadevo?

  6. jaka  pravi:

    Ja, enkratna avantura je res lahko le enkratna!

  7. Iztok M  pravi:

    Seveda je lahko le enkratna, če si ji pa že tako reče. Samo kaj če se pri njej ne konča? Si jo pripravljen oprostiti, če bi se slučajno zgodila?

  8. tony  pravi:

    ah, kaj pa vem. Težko rečem, ali bi oprostil ali ne. Tudi težko rečem, če bi se lahko odrekel neki avanturi, pa četudi le za eno noč. Verjetn je to odvisn od situacije. Če nekako ne bil srečen v razmerju, bi tud to naredu. Pol pa ne smem bit nesramen pa rečt, da ne bi oprostu. Ah kurc, spet si neki težkega napisu. Ampak ko te tko berem, no saj bi blo včasih fajn tako razmišljat s tabo, ker znaš pritegnt pozornost in človeku postavt prava vprašanja. Eh, kurc, še enkrat te bom pohvalu

  9. Ana  pravi:

    če ne bi zvedla za partnerjevo avanturo in si ne bi mogel kaj, da bi dal svojo ljubav na preizkušno ter ugotovil, da sem jaz TISTA :) ter ostal dalje moj in samo moj…potem je vse ok. če bi zvedela za varanje, ga sicer ne bi grdo obsojala, ampak ne bi mu mogla zaupat, torej bi prekinla vezo.
    te avanture so pač tud odvisne od narave intimnega odnosa…nekateri se za avanture celo “dogovorijo” oz si dopuščajo do neke mere flirtanje z drugimi…avantura je zame povsem čisto varanje, če imaš z nekom resno zvezo in pod to smatraš, da si ga ne želiš z nikomer delit.
    da bi oproščala to dejanje….ah, zakaj, sej ne bi gojila zamere…to so človeški nagoni, vmes je igra med iskrenostjo, varljivimi čustvi in željami, želji po početju nečesa “prepovedanega, amoralnega”, kar daje dejanju nek draž, ko imamo v ozadju še nekoga, ki čaka na nas….
    S tistim, ki je varal, pač ne bi mogla nadaljevat odnosa, ker kaže na to, da še sam ne ve, kaj si želi, ali zaupa svojim čustvom, ali je lahko zvest, odgovoren, zrel….več razlogov, s katerimi se ne bi hotela ukvarjat…pač naj to počne mimo mene…

  10. ambala  pravi:

    A veš problem pri celi stvari je precendes. Ko se enkrat nekaj zgodi, je možnost da se ponovi. Velika možnost. In če imam tako dobro srce, da odpustim, kolikokrat moram še odpustiti? Katera je številka, pri kateri rečem: dovolj! Ne moreš se igrati več z mojimi čustvi, če me ljubiš to pomeni, da ti je nekaj zame in za mojo dobrobit. če želiš potešiti le svoje nagone, bodi samski. V vezi nisi sam in ne moraš misliti tudi na koga drugega.
    Kaj je potem sploh point imeti vezo, če padaš iz avanture v avanturo? Zato, da ne greš na potovanje sam? Da imaš koga za tisto noč, ko nisi uspel najti boljšega? Thanx, but no thanks!

  11. abi  pravi:

    Težko govorim, kaj bi naredil v konkretni situaciji, a prov gotovo bi partner, če bi imel avanturo, torej me prevaral, izgubil moje zaupanje, ki pa je temelj za kvalitetno in trajajočo vezo. Oprostiti ali ne je samo “tehnično vprašanje”, še vedno pa to ne popravi zaupanja, v katerega se je vlagalo cel čas veze in v katerega bo potrebno vložiti mnogo, da bo zaupanje spet na primerljivi ravni. Vprašanje pa je, ali ima isti, ki je prevaral, sploh željo in interes vlagati trud za povrnitev zaupanja in zakaj se je za varanje sploh odločil. Zaradi nagona? Očitno ni dal skozi socializacije…
    Tudi opravičevanje, da je ljubezen eno, seks pa nekaj popolnoma drugega, se mi ne zdi razumno. Človeka, ki ga ljubiš, pač ne deliš na dve komponenti, na seksualno in čustveno. Vse to je zlito v eno.

    Ambala, za sklep bi uporabil kar tvoje vprašanje: “Kaj je potem sploh point imeti vezo, če padaš iz avanture v avanturo?” Ima kdo odgovor?

  12. Iztok m  pravi:

    Pri meni osebno, kot sem poudaril, bi si človek zaslužil tisto drugo priložnost, vendar, če bi jo zapravil bi ravnal, kot večina – prekinil bi. Kakor pravite, v čem je smisel veze, če nekdo ves čas pada in avanture v avanturo. Pač zveza je tisto, kar partnerja razvijeta. Način, ki ga kvazi dogovorita. In imam isti hec, kot zadnjič pri odprti vezi. Če sta oba za to, potem imamo to, kar je sedaj napisano – skakanja in padanje iz avanture v avanturo. Ampak, kot smo ugotovili, takšne zveze obstajajo, če seveda to hočeta oba. Pa vendar, nekaj smo pozabili. Dolgo ne delujejo. Kajti res poznam malo tistih, ki bi lahko odprto zvezo furali v leta, kot lahko tisto, klasično,kjer sta le dva in nihče drug. In pogled tistih, ki zagovarjate zaprto vezo, ali prijeten partnerski odnos je ravno to. Ni skakanja, kar je edino pravilno. Ljubezen je tisto, kar drži odnos skupaj. Pa spoštovanje, pa medsebojno prilaganje in spoznavanje enega drugemu. Pa celotno predajanje enega drugemu. In to celotno predajanje pomeni tako telesno kot duševno. In tu je potem meja. Čez to predajanje avantura ne more iti. Če gre, potem je nekaj narobe. In morda je tudi tu eden od razlogov zakaj. Nekdo je bil utesnjen, se ni počutil dobro v takšni zvezi, in se ne da pomagati, zadeva pač poči tudi na takšen način.

    Da se povrnem nazaj – Smisel ima imeti zvezo, kakršno pač oba partnerja hočeta imeti. Skupaj, ne tako, da nekdo prevlada nad drugim, ampak tako kot hočeta oba, sporazumno. Čeprav je to težko, pa vendar, takrat bosta oba doživela svojo srečo, kot pravim, na način, kot oba hočeta. Takrat je point imeti takšno vezo, in če se oba odločita drugače, tudi. Vendar garancije, da bo na drugi način dolgo delovalo ni. Izkušnje nas učijo, da takšne zveze, kjer je več udeleženih, ne delujejo. Preveč smo čustveni, pa če tudi tega nočemo priznati, da bi lahko čustva delili z večimi oz. da bi prenašali, da svoja čustva do nas nekdo deli z nekom drugim. Zveza sta le dva, tako nekako smo ustvarjeni. Vse ostalo so, kot je bilo v enem od prejšnjih komentarjev zapisano, le nianse.

    Ja težka so ta naša razmerja, pa včasih mislimo, da je tako enostavno. Dva se zaljubita in evo ga, to je to. Saj vem, vsi si po malem želimo, da bi bilo tako, kajne.

  13. peder peder  pravi:

    amm..meja med avanturo in varanjem? če si v neki partnerski vezi te meje ni..sej vseeno al prevaraš enkrat ali trikrat..prevaral si…je pa odvisno od obeh kako potem ta ‘nesporazum’ rešita…jaz pravim, da s pestmi…hahaha

  14. Mitja  pravi:

    ja, dobro razmišljanje, je dalo tudi meni misliti, pa četudi bi težko rekel, ker še nisem imel takšnih izkušenj. Verjetno ne bi oprostil, takšen pač sem, kot tudi sam ne bi nikoli šel v kakšne eno nočne poskuse in enkraten seks. Kakor koli že, nekaj je v tebi, da tako dobro napišeš. In če se ne motim, so tudi tiste sobotne “vroče” tvoje, tako da, vsaka ti čast, dober si.
    Pa tudi tvoj blog, ki ga imaš je dober, ga večkrat preberem. Ni zastonj dobil nagrade.

  15. nevenka nevenka  pravi:

    Avantura, ko si v zvezi je varanje. Avantura, ko nisi v zvezi, je pa izlet v nezano, morda iz tega kaj bo, zelo verjetno pa ni.

  16. alen  pravi:

    Saj ne vem, če je že pisalo kdaj prej. A se lahko vseeno še enkrat napiše njegov blog. Sem iskal, pa nisem uspel najti.

  17. Iztok M  pravi:

    @peder – vsak tak “nesporazum” rešuje po svoje. Pa vendar, priznam, ntudi meni niso pesti tuje, se jih človek najbolj zapomni, če le imajo svoj smisel in pomen. Včasih jih imajo, mogoče jih pa res premalo uporabljam. Si zamišljam, da imam včasih bolj strupen jezik, kot močne pesti. Mogoče se pa res samo lažno tolažim. Si mi dal idejo,da obnovim svoje znanje vihtenja pesti.

    @mitja – hvala za pohvale, pač imam svoja razmišljanja. Morda sem eden tistih, ki mi je ena beseda, en stavek, en dogodek dovolj, da mi že misli krožijo po glavi. Ja tiste sobotne so tudi moje. Odlomki iz romana, več pa sem že pisal, da zaradi morebitnih očitkov samo reklamiranja res ne morem povedati.

    @nevenka – ja, kakor praviš. Tudi če si sam, in doživiš eno takšno avanturo, to verjetno res ni neka velika osnova za kakšno uspešno nadaljnjo razmerje.

    @alen – nekatere povezave, tudi mojo in ostalih ustvarjalcev najdeš na prvi strani pod povezavami. Pa da ne bo naloga preveč lahka svoje ravno ne povem, ampak upam, da sem ti izbor, kjer koli si že iskal poprej, olajšal.

  18. Anonimnež  pravi:

    @iztok: ja…if he ever cheats you..make him sorry he was born.. :)

  19. Iztok M  pravi:

    O to pa znam pravijo. Narediti slabo vest, ki jih kluva in kluva, in verjamem, da je potem takšnim po mojem tretmaju slabe vesti žal, da so naredili, kar so naredili. In morda tudi to, da so se sploh ….

  20. peder peder  pravi:

    ja pa ne s slabo vestjo :)

  21. Iztok M  pravi:

    Kdor ve, da je naredil nekaj hudega, ga tudi slaba vest žre in boli bolj kot pest. Bolečina od pesti mine lahko že naslednji dan, edino če kaj ne zlomiš. Slaba vest pa se začuti vsakič, ko nekoga pogledaš v oči, ko si nekomu blizu. Zato vem, da je to pri meni včasih tudi prav dober napad,pa še nihče ti ne more nič očitat.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !