Kolo, njoki in teran

Če se bo letošnja zima tako nadaljevala, bom kmalu na svetlo privlekel kolo, pa jo bomo spet kam mahnili. Čeprav vse Slovenije še nismo prekolesarili, se vedno radi ponovno vračamo na Kras.

kp5.jpg

[Bale na kraškem travniku so nam bile otroški izziv.]

Veliko smo tam kolesarili, skoraj vse naj bi že videli, pa vedno spoznavamo nove stvari. Ponavadi obiščemo Kras en konec tedna spomladi in jeseni. Ni nam za to, da bi tam nabirali kilometre. Veliko se ustavljamo, ogledujemo, spoznavamo, pa seveda tudi okušamo.

kp7.jpg

Pokrajina sama po sebi je za mene precej robata. Vendar je človek uspel dati robatemu kamnu namen in obliko. Mastno rdečo zemljo je s svojim trudom pretočil v teran. Včasih malo nadležno burjo pa je Kraševec nagnal, da mu osuši pršut. Spomladi so suhi kraški travniki valujoča preproga cvetlic. Na ruju so koprenasti kupčki cvetov. Jeseni pa ruj dobesedno čarobno rdeče zažari. Naša baza za kolesarjenje po Krasu je vas Pliskovica.

Pred leti so tam z občutkom obnovili kraško domačijo in jo spremenili v krasen, prijazen youth hostel. Tam se počutimo skoraj kot doma. Ponavadi v soboto dopoldne tam pustimo vso odvečno hrano in prtljago in naredimo prvi krog.

kp2.jpg

[Stanovanjski del in "skedenj" hostla v Pliskovici; tako se je včasih in se še danes hodi "v vas"; staro odprto ognjišče v hostlu.]

Na poti se ustavimo v kakšni gostilni, pršutarni ali na kmečkem turizmu. Ni potrebno omenjati zakaj. Zvečer pa v hostlu naredimo žur. Najmanj dva se znava dobro sukati okrog štedilnika Naredimo pojedino. Da se bodo komu pocedile sline, tu je lanski jesenski menu: bučna juha; njoki s pestom, povrh pa popečen pršut z rožmarinom; za sladico pa sveže pečeni kifeljčki obliti s karamelno omako, ki sva ji dodala nekaj pomarančnega soka in lupinice … mmmm. S teranom in teranovim likerjem se oskrbujemo pri prijaznem sosedu, s katerim smo si že kar domači.

kp3.jpg

[Znamenita cerkev sv. Tilna v vasi Sveto, z osmerokotno ladjo, nad katero strop podpira en slok steber; urejena kraška domačija zraven cerkve; kraljestvo pršuta v Kobjeglavi.]

Naslednji dan naredimo drugi krog po Krasu. Nazadnje smo bili tudi na “osmici” (še za časa Franca Jožefa so kmetje, da so naredili prostor za novo jesensko letino, lahko prodajali svoje lanske pridelke osem dni brez davka). Tam se je pa kar malo preveč jedlo in pilo. Komaj smo s polnimi želodci naredili še tistih zadnjih deset kilometrov do avtomobilov v Pliskovici.

kp6.jpg

[Divji kaki ob hostlu; žareči ruj; brin in tudi mreža na cestnem jašku je lahko zanimiva.]

Če te Kras osvoji, se tja vračaš, vračaš … kot k kakšni stari, nepozabljeni strastni pretekli ljubezni!

Ikarus

  • Share/Bookmark
 

14 odgovorov na “Kolo, njoki in teran”

  1. Samo  pravi:

    A ima hostel le skupinska ležišča? A so gay friendly?

  2. jaka  pravi:

    Mamljivo! Kot en tak kulinarični džiro :D

  3. ikarus  pravi:

    @samo
    v glavni stavbi je v 1. nadstr 8 pogradov in ena soba s francosko posteljo, na podstrešju pa je precej skupinskih ležišč
    v skednju je v enem prostoru 6 pogradov, v drugem pa 14
    v vsaki stavbi sta dva wc-ja in tuša
    v glavni stavbi je velika kuhinja, 2 štedinika, 2 lijaka…
    hostel vodijo lokalni študentje
    je gay friendly
    v hostlu je bila že večkrat t.i. OIS-iada, verjetno ti je to znano, pa ni bilo nikol problema
    vprašanje je sicer, kakšni so ostali gostje
    vendar do sedaj tudi ni bilo problema
    so spraševali, kaj je to OIS -iada
    pa smo jim povedali
    mislim, da v tak hostel hodijo precej odprti ljudje

  4. snow snow  pravi:

    hmmmmmm,…ti kar zavidam tole prijetno potepanje

  5. Jan  pravi:

    Ikarus, prav občudujem tvojo telesno kondicijo za redno hojo po gorah in kolesarjenje. Pa tudi reportaže so zelo zanimive.

  6. ikarus  pravi:

    @jan
    ja hvala za pohvale
    kondicijo skušam vzdrževat
    žal mi med tednom ne znese
    samo kak majhen hribček
    pa še to ne vsak dan
    čakam, da bodo prestavili uro,če jo bodo, upam
    dons sem bil s prjatlom na Vrtači, 1281m
    zraven Stola
    krasno je blo
    dol je šlo po snegu tko hitr
    mal po nogah, mal po riti…

  7. ikarus  pravi:

    @jan
    …pardon: 2181m

  8. Mario  pravi:

    Tudi sam si včasih naredim kulinarična potovanja in odkrivanje krasa in zgodnje primorske je bilo vedno čudovito. Majhne vasi, prijetni vaščani, tudi tako se je kdaj kdo našel …. Skratka, pohvalno da res toliko kolesariš in hodiš po hribih … Se bomo morali tudi drugi počasi premakniti, kaj hočemo, telo zahteva svoje …

  9. nevenka nevenka  pravi:

    Teranov liker je zame nevarna reč, tako kot rumov lonec, od tega sem neustavljivo dobre volje :-) mi kraška burja ne bi prišla do živega…a na bicikel bi potem zelo težko zlezla, če pa že, bi se zapeljala v prvi grm ali pa ograjo. Zmagala bi, v vsakem primeru, he, he…
    Ni kaj, znate najti prijetne kotične….

  10. ikarus  pravi:

    @mario, nevenka
    ko enkrat vzljubiš kras in kraševce, ti ni več pomoči
    teranov liker je pa itak samo mal za desert
    ni nič močen
    je bolj “ženska” pijača
    Nč bat!!!

  11. akvarij akvarij  pravi:

    ste imeli tudi kakšnega otroka s sabo (vidim stolček na enem biciklu)?
    po Krasu kolesarit, po Krasu kolesarit, joooj, milina…
    po unih skritih poteh, med grmovjem in kamenjem…
    pozdrav od kraševke

  12. ikarus  pravi:

    @lokvanj
    v naši družbi je tudi moj prijatelj in sodelavec, ki ima triletnega sinka.
    skoraj vedno ga vzame s seboj
    ima zelo močna stegna in kondicije na pretek, samo sinek je vsako leto težji, pa ne vem koliko časa bo še zmogel
    ja kras in kraševci so zakon!!!

  13. akvarij akvarij  pravi:

    hehehe, v lokvanj si me preimenoval, zdaj se počutim kot kakšna lepa japonska deklica.

  14. ikarus  pravi:

    @akvarij
    uf sori, pa sej je to simpatično, a ne, skupej paše
    akvarij in lokvanj ne moreta brez vode

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !