Okraden in zaljubljen v Madridu, 1. del

Do konca lanskega decembra se nisva poznala. Vsak je hodil po svojih poteh, sanjal svoje sanje. Nato pa sta se najini poti srečali. Čisto nepričakovano, čisto nehoteno … In začela sva sanjati najine skupne sanje in poti.

Prva taka pot je bil Madrid v začetku februarja: mesto z za februar ugodno klimo, z energijo, temperamentom, zgodovino, kulturo… Tako hitro se nisem odločil še za nobeno potovanje. Naj kar na začetku povem, da se mi je do zadnjega dne dobro zdelo, da sem v vsej gneči na metroju, na ulicah … ostal do zadnjega dne neokraden. Nato pa … sem šel zadnje nedeljsko dopoldne še malo po mestu, do muzejske trgovine, pogledat še za kak spominek. Malo sem še poslikal, nobene gužve na cesti, nato v hostel, metro, na letališče. In sem hotel slikati krasno letališče. Iščem, iščem … fotoaparata nikjer. Preiščem kovček, kličem v hostel. Nič! Neki pesjan mi ga je ukradel iz zaprte torbe, ki sem jo nosil na boku. In z njim vse slikce. Lepih spominov pa mi k sreči ne more ukrasti nihče. Tako so vse slikce na žalost izposojene.

madrid1.jpg

 [Konec 19. stol so porušili del starega Madrida in oblikovali to mogočno, pompozno avenijo.]

Makino sva pustila na letališču v Benetkah. Po dobrih dveh urah sva že občudovala privlačno, moderno madridsko letališče Barajas. Z metrojem sva dvakrat prestopila in že sva bila v samem centru Madrida. V gejevskem hostlu naju je sprejel prijazni mladenič Juan. Hotela sva doživeti utrip mesta, si ogledati del kulturnega in zgodovinskega bogastva Madrida in okolice in pa malo začutiti sproščeno gejevskego življenje. Večino stvari sva si ogledala skupaj, včasih sva šla pa tudi malo vsak po svoje. Že prvo nedeljsko polpoldne sva doživela živahen utrip.

 

Na ulicah se je trlo ljudi. Najih hostel je bil v samem centru, na robu gejevske četrti Chueca, čisto zraven glavne avenije Gran Via, ki je nekakšni Champs Elysee Madrida. Bolj ali manj fine trgovine, restavracije …, predvsem pa ves čas veliko, veliko ljudi. Malo sva bila presenečena, ko sva sredi belega dneva, na poti do znanega trga Puerta del sol, naletela na polno prostitutk. Ponoči jih je pa v okrožju, kjer sva prebivala kar mrgolelo. Vsako noč, posebno pa konec tedna, so ulice pod najinim oknom oživele. Ljudje se do jutra na ulicah družijo, govorijo, pijejo, delajo galamo …

 madrid6.jpg

[Trg Puerta del sol je središče Španije in Madrida. Je točka "nič", od tu se štejejo vse razdalje. Na njem stoji kip, simbol Madrida: medved, ki obira "jagodičnico". Gre za mediteranski grm, ki ima jeseni hkrati cvetove in plodove, nekakšne zrnate jagode, kiselkastega okusa. Pri nas ta grm raste na Strunjanskem polotoku, veliko ga je na južni polovici otoka Cresa, pa verjetno še kje. Grb tega medveda je tudi v grbu in zastavi Madrida.]

Prvo noč nisva, ne da bi to hotela, skoraj nič spala. Na ulici se je zgodil nek kažin: trije rešilci, nosila, sirene, policaji … Druge noči je bilo malo bolj mirno. Sicer pa je nočni obisk samotnih ulic lahko precej tvegano početje. Najmanj kar se ti lahko zgodi, je, da te mal okradejo. Moj prijatelj jo je dobro odnesel. Z radovednega jutranjega izleta se je zelo zelo hitro vrnil. Ker je bil zajtrk v hostlu šele ob 9h, je šel ob 6h, nič hudega sluteč, na jutranji sprehod. Pa sta ga začela zasledovati dva tipa, da o prostitutkah, ki so mu navsezgodaj ponujale svoje usluge, sploh ne govorim. Od takrat dalje je do uradnega zajtrka ob 9h ostajal med rjuhami. Sicer pa nama je pozna ura zajtrka kar prav prišla. Sva v miru imela pred tem še petelinji zajtrk.

madrid3.jpg

[Štirikotni Plaza Mayor obkroža 136 stavb s 437 balkoni. V informacijskem centru sva dobila vse potrebne informacije o načrtovanih izletih. Poslikana stavba na levi je t.i. "Panaderia", pekarna.]

Trg Plaza Mayor so zgradili v 17. stoletju, v času, ko so Madridu in Španiji vladali Habsburžani. Eden od teh Habsburžanov je bil Karel II. Prestol je zasedel kot bolehni štiriletnik in 35 let vladal nor in nepismen. Ko je zasedel prestol, ga je še vedno dojilo 14 dojilj. Zaradi izrazite habsburške čeljusti je komaj žvečil hrano, zaradi velikega jezika je govoril nerazločno. Svoji ženi Mariji Luizi, nečakinji Ludvika IVX. seveda ni mogel zaploditi otroka. Z leti je postajal vedno bolj nor in so ga kot opico vodili z ene svečanosti na drugo … 

Trg Placa de Espana je novejši, pravzaprav začetek Gran Vie. Na trgu so se Španci s spomenikom poklonili Cervantesu. Pod njegovim bronastim kipom jezdita Don Kihot in Sancho Pansa.

madrid4.jpg

[Trg s svojo višino obvaduje Torre de Madrid in druge stolpnice - znamenje neke nove dobe.]

Madrid ni tako velik kot npr Pariz. Skoraj vse se da obhoditi. Malo sva seveda šla tudi v šoping. Prav v četrti Chueca sta bili dve glavni nakupovalni ulici. V eni od gejevskih trgovinic sem pomeril črne kavbojke. Nič posebnega, so mi kar dobro sedle na rit. Tudi prodajalec je bil fleten in prijazen. Sem jih že mislil kupiti. Ko pa sem zagledal ceno 180 eur, me je kar ven odneslo. Oblačila, posebno hlače v gejevskih trgovinah so bila nekaj posebnega. Hlače čisto nizke, z veliko gumbi in zadrgami tam v mednožju, seveda z namenom, ta se tista stvar čim bolj poudari in pritegne pozornost. Za nameček je bilo pa mednožje na lutkah zanimivo izrazito nabreklo, verjetno nabasano s papirjem. V gejevski knjigarni sva malo pobrskala po knjigah, revijah, DVDjih. Zvečer pa sva na pijačo hodila v prijeten gejevski lokalček. Skozi okno sva opazovala promenado. Vzdušje je precej sproščeno, gejev kot listja in trave. Spoznaš jih že od daleč. Zrihtani, šik, zelo samozavestni. V tiste, malo bolj posebne lokale pa nisva hodila. Sva bila povsem zadovoljna eden z drugim. Zelo sem se veselil ogleda muzeja Prado. Zelo hitro sem šel skozi, pa je vseeno trajalo štiri ure. Prijatelj je “obupal” po dveh urah.

madrid5.jpg

[Dve Velazquezovi mojstrovini. Portret infantinje Margarite s spletično, v ozadju pa slikarjev markantni samovšečni avtoportret. Kmetje - pivci v družbi svetlopoltega Bakhusa in zapeljivega satirja. Leva polovica slike deluje precej homoerotično, navdih za svojega Bachusa je Velazquez dobil prav pri Caravaggiovih upodobitvah mladeničev.]

Predvsem so me zanimale mojstrovine znanih španskih slikarjev: Goye, El Greca in Velazqueza. Pa eno sliko meni zelo ljubega (pa ne zato, ker je bil gej) slikarja Caravaggia sem videl! Pa kip meni ljubega Hadrijana in Antinoosa! Prado so v 18. stoletju zgradili v neo-klasicistčnem slogu. Sprva so bili v njem Napoleonovi vojaki, ko je le ta okupiral Madrid, kasneje so jo namenili zbirki kraljevih umetnin. Se nadaljuje!

Ikarus

  • Share/Bookmark
 

9 odgovorov na “Okraden in zaljubljen v Madridu, 1. del”

  1. vseved  pravi:

    ja Madrid… tudi meni je bil zelooo všeč. Se mi zdi tudi gayevska prestolnica Evrope… vsaj po številu in “izpostavljenosti” naše populacije

  2. jaka  pravi:

    Ali sta se vidva tudi poljubljala na ulici, držala za roke?
    Mene Madrid zelo mika, še bolj pa Barcelona. Ali se brez španščine sploh lahko kaj zmeniš? :D

  3. Marija Marija  pravi:

    Mmmm… nostalgično. Pred slabim letom sem bila tudi jaz tam in doživljala podobno. Čudovito mesto, polno umetnosti, življenja in vročice. Meni je zadostovalo samo zaviti v salsa bar… Pa lepo je slišati še koga, ki je investiral 4 ure v Prado. :grin:

  4. ikarus  pravi:

    @ vseved
    Bi blo super tja jit junija, ko je “pride”, mora bit noro.

    @jaka
    No, kakšen ukraden poljubček je padel, pa tud za rokce sva se kdaj prijela.
    Sicer pa nisva čutila neke strašne potrebe po javnem izkazovanju svojih čustev.
    Mogoče je to zato, ker sva navajena, da v naši ljubi šenflorjanski Sloveniji hitro pade kakšna opazka ali pa nastane zgražanje…
    Ja, Barcelona ima pa poseben šarm, zaradi bližine morja, zaradi Gaudi-ja, je še vse bolj sproščeno. Pa tista plaža v Sitges-u, kjer se ti lahko zmeša od vseh tistih zagorelih teles…

    @Marija
    Mislim, da se bom v Madrid še vrnil. Verjetno bom šel spet v Prado. Saj imajo vedno kakšne tematske razstave. Tokrat je bila o Velazquez-u in njegovi dobi in medsebojnin vplivih v slikarstvu. Razstavljen je bil tudi Caravaggiov Bachus iz Uffizi-ja. Velazques-ova slika Bachusa in pivcev je čisto v Caravggiovem stilu.

  5. Marija Marija  pravi:

    Ikarus, si šel mogoče tudi v Reino Sofio? (sicer potrpežljivo čakam na 2. del, ampak vseeno…) Ja, tisti Bachus je sladek. :-) Lepa popestritev po tisočerih oznanjenjih in vnebovzetjih. :mrgreen:

  6. ikarus  pravi:

    @ Marija
    Ne, v Reino Sofio pa nisem šel.
    Pri umetnosti sem bolj klasik, mam raje take slikce k’vem kaj gledam.
    No nekaj bolj modernega sem pa videl v Thyssen- Bornemizsa muzeju, o tem pa drugič.

  7. sweety  pravi:

    hey

    tudi jaz sem bila v Madridu in lahko rečem, da sem se zaljubila v to prečudovito mesto. Lahko rečem, da sem bivala ravno nasproti ulice prostituk in res jih je ogromno..najbolj pa sem bila šokirana, ko je tam stala prostitutka z veliiikim trebuhom (beri: noseča!)..zihr že 7,8 mesec..grozno! drugače pa ja, rešilci, tovornjakarji za smeti in drugačna utripajoča se in glasna vozila, so bili redno spremljevalci mojega (ne)spanja..zato sem se raje kar podala v njihovo burno nočno življenje..res je bilo noro! pričakujem, da se še letos vrnem nazaj:)

  8. ikarus  pravi:

    @ sweety
    Ja, Madrid te prevzame, če le nisi kakšna puščobna duša.
    Tud jest se rad vračam v že znane, vendar nikdar do konca spoznane kraje.

  9. matej  pravi:

    ja super super je madrid. jaz sem biu tam že leta 2006 pa lani na Eurobasketu. priporočam pa tudi Baskijo s svojo Donostio in Bilbao. samo malo preveč piha tam zgoraj.:))

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !