Ko pride dvom …

Ja, kakor sem nekoč napisal – nič ne duši bolj kakor dvom. In enega mojega prijatelja je ta teden dušilo, ja. Trenutek, kaj jaz vem, velikega rajca, prepuščanja trenutkom, nepazljivosti, uživanja … Po odnosu ga je začelo dušiti, kaj če se je okužil.

Ure pogovorov, ki sva jih imela, ko sem moral, priznam, tudi sam kakšno stvar na novo gledati, da sem ga upravičeno tolažil, mu razlagal o možnostih okužbe in tako naprej, sem mu moral še stati ob strani, ko se je šel dejansko testirat.

atest1.jpg

Pa tudi sam sem v tem času veliko razmišljal o vsem tem, priznam. In njegova vprašanja, strah, kako naprej če …. Ja, kaj pride takrat če …. Če sem se spominjal mojih testiranj, hodim redno, periodično, ker vem, da en test ni garancija za ves čas, sem razumel, da si je popolnoma upravičeno spraševal. In tako sva se nato skupaj spraševala, le kako, če ….

Če bi bil test pozitiven. Je to konec? Saj sem mu govoril, da v tem primeru, bi še tako in tako imel še eno testiranje, vendar ….

Strah te prime, ja. In ponovno sem bil pred isto zadevo. Toliko se govori o preventivi, se dela na osveščenosti, vendar …. Toliko malo vem o tem, kako dejansko živeti z HIV okužbo. Kako živeti s kom, ki je okužen. Priznam, nekoč sem se spraševal o tem, pa vendar, eno je spraševanje, razmišljanje, drugo realnost.

In tudi to vprašanje mi je postavljal v tem vmesnem času, ko sva čakala, da se obrnilo vsaj dva meseca od njegovega odnosa. Je pač prišlo do njega, nisem mu to očital, predlagal sem mu, naj si tudi sam preveč ne očita. Že dvom ga dovolj duši, kaj šele, da bi si kaj sam preveč očital.

In čas, ki mora miniti. Pred časom, ko sem bil v podobni situaciji, sem odkril priročnik, ki, je res, da je preveden iz nizozemščine, govori ravno o tem. Tudi iz ne čisto medicinskega stališča, kako živeti z okuženim.

Vem, takšna oseba potrebuje nekoga ob sebi. Če ostane sam, je vse še toliko slabše. Družba te na žalost tako in tako popolnoma izloči. Pa te naj potem izdajo še prijatelji?

In je prišel tudi ta teden, ko sva šla na testiranje. Bil sem že večkrat, vendar me vedno prijema neka tesnoba. Sem se testiral še sam, njemu v pomoč. Zase sem vedel, da v osnovi ne potrebujem biti v strahu. Vendar …. Dvom ostaja. Vedno. In kot zapisal na začetku, dejansko duši.

In še vedno ista vprašanja, zakaj bi se testiral, kakšni odnosi so bili ….

Se še spomnim pred leti, ko je bilo potrebno čakati dlje, danes je zadeva jasna naslednji dan. Hitro, ali pa …. Dobila sva liste, in beseda, ki četudi zveni blazno čudno, nereaktiven, je bila zanj beseda dneva. In moje zadnje vprašanje zanj je bilo – si se kaj naučil?

Vem, zagotovo bo pazil s kom in kako, ampak …. Pride trenutek, kratek trenutek, ki ti lahko, le kako drugače, življenje postavi na glavo.

Upam le, da me bo poslušal in se čez čas ponovno testiral.

Iztok M

  • Share/Bookmark
 

20 odgovorov na “Ko pride dvom …”

  1. Rok  pravi:

    Testiranje je zelo stresno! Pa vem, da je vse v redu, a vseeno imam srce vedno v hlačah. No, bolje srce, kot kaj drugega. ;)

  2. Ziga  pravi:

    uh, jaz sem pa mal opustul vse to. Ampak maš prav, človk si nikol ne more bit zihr. Ja, bo spet treba, kaj čmo. In pohvale seveda, tud to je treba.

  3. xxx  pravi:

    ojla osebno se grem enkrat letno testirat,ravno zato da si odpravim vse dvome čeprav nesme bit nič narobe.A predno grem s kom v odnos si vedno pravim ” Sedaj je še čas da se premisliš xxx.Ker po sexu jokat je prepozno in zavedaj se posledic bolezni,Saj ni na svetu sam hiv.Je res da je najbolj nevaren a tu so še bolj pogoste spolno prenoslive bolezni kot so HPV virusi,hepatitis b in c ……….
    Na kaj pomislimo ko slišimo hiv??

  4. brezimeni  pravi:

    pa tako lep dan je bil… preveč lep za smrt…

    (mene je dohtarjev (oziroma, bolje rečeno, izvidov) vedno malo strah; nevarnosti so pa realne in tako pač hodim na te teste. mislim, da vsaka bolj resna bolezen spremeni življenje in razkrije marsikaj, tudi o družbi in prijateljih (in tudi “prijateljih”)

  5. blaž  pravi:

    težka in vegasta je pot odkrivanja tople vode.

  6. ikarus  pravi:

    @Iztok M
    Ko sem se šel prvič testirat, sem bil v blaznem stresu. Čeprav sedaj vidim, da sta bila samo testiranje takrat in sama nervoza okrog njega v bistvu nepotrebna.
    Ampak strah ima velike oči. Nič takega namreč nisem počel, da bi se lahko okužil.
    Na kasnejša testiranja sem šel bolj zaradi miru v duši in ne zaradi neke dejanske nevarnosti. Priznam, z nekaj tesnobe. Kaj pa če…, nikol ne veš…
    Na zadnje testiranje sva šla s prijateljem, ko sva začela novo obetajočo vezo. Čisti računi pač.
    Na testiranje sva šla vesela, sproščena in se tako obnašala do vseh, ki sva jih srečala na Zavodu za transfuzijo. Tudi oni so se obnašali enako. Nereaktivnost je pomenila nov, sproščen začetek.
    Verjamem pa, da morajo biti trenutki čakanja na izid testa po kakšnem nepremišljenem seksu strašno moreči in dolgi.
    Prenašanje bremen in tudi testiranje v dvoje je lažje!!!

  7. Iztok M  pravi:

    Rok – kakor praviš, je stresno, saj nikoli ne moreš biti vedno čisto prepričan, da pa bi le vse bilo čisto v redu. In če povzamem mojega prijatelja, verjamem, da je še toliko težje, ko se dejansko zavedaš, da pa si le imel en ne popolnoma nadzorovan odnos z nekom. Ja takrat čisto verjamem, da je lahko stres toliko večji.

    Ziga – Ti kar pojdi, saj kot pravim, en sam izvid ni neka čista popolna garancija, tega se nas zaveda večina, ja ….

    XXX – Kot praviš, na kaj pomislimo ko slišimo za HIV. Na vse tisto, na kar nas vedno, nekateri na žalost tudi nepoučeno, opozarjajo. Nekdo me je opomnil na svoja prijatelja, ki sta skupaj če leta, ampak ta leta gredo skoraj v dvajesta leta skupnega življenja, pohvale vredno, ja. Skratka, okoužena sta, pa še vedno, verjetno tudi zaradi pomoči enega drugemu, popolnoma vesala. Z dozo dnevnih zdravil, ja, ki so sedaj veliko manjša, kot sta jih imela na začetku. Pač sta imela srečo, da sta zgodaj reagirala, lahko bi rekli, ob pravem času. In morda se moramo malenkonsto tega zavedati tudi mi, ko se gremo redno testirat. Da če že, se vsaj lahko v neki zgodni fazi ukrepa.

    Blaž – Ja, priznam odkrivat toplo vodo res ni težko. Ampak včasih si prisiljen tudi to, hočeš nočeš, tako pač je.

    Ikarus – Ja tudi jaz sem bil prvič zelo na trnih, še posebno, ker je trajalo par dni do izvida. Dan danes se včasih hecam, pa grem v petek, da dva dni čakam do ponedeljka. Ampak opažam, da tista dva ni …. minita popolnoma drugače, kot je bil podoben čas takrat, prvič. In veš, veliko jih je, ki mi pravijo, da so se preden sta z partnerjem začela tako skupaj, ki se gredo testirat. Saj se ne gre za neko nezupanje, ampak za nek popolnoma čist in odkrit odnos. In to se mi zdi včasih kar dober temelj za nek začetek.

  8. malasladkaprincesa  pravi:

    eno vprasanje mam.cist resno…
    kolk casa po ’tistem’ nj bi se sou clovk testirat?mislm…najbrz zadeva rab nekej casa,d se jo opazi.al ne?
    fala.

  9. Iztok M  pravi:

    V osnovi se govori o mesecu in pol. Seveda pa le eno testiranje ni dovolj. Najbolje je redno, na nek enak časovni rok.

  10. malasladkaprincesa  pravi:

    puno ti fala.
    lep dan.*

  11. miskolinko  pravi:

    s temi testiranji je kar kriza usaj meni, sm bil prvič, sm se res bal,…vzamem kuverto, gem na wc :D pol pa vidim use negativno…sei ne da bi se kao okuzu, am useen, strah me je blo :D :D zdaiii pa je ta strah se ze polegu, ja cool se je it redno testirat…priporočljivo ;)

  12. Firbec  pravi:

    Pozdravljeni!

    Upam, da dobim odgovor.
    Nekaj me zanima namreč. Z veliko ljudmi iz tujine sem se pogovarjal, ki so HIV pozitivni. Pa sem bil presenečen, da so hiv+ in se ne zdravijo, ker naj bi imeli majhno število virusa v sebi. Da to mesečno ali kako hodijo si merit, ta virus?

    Kako je s tem pri nas, v Sloveniji? Se HIV pozitivne, tudi vsak mesec kontrolira s tem, da se jim meri to? Ali kako je s tem?

    Hvala za odgovore!

  13. markich  pravi:

    @Firbec:
    Redke so bolezni, ki imajo tako natančno izdelane protokole obravnave in zdravljenja kot ravno okužba s HIV. Res je, človeka, ki je okužen in ima malo število virusov v krvi, se še ne da na zdravila. Ker na zdravila se sčasoma lahko razvije toleranca, se pravi postanejo manj učinkovita in jih je treba zamenjati, ni pa jih neskončno. In ker imajo stranske učinke. Zato so pomembne redne kontrole za oceno pravega trenutka, ko pričnemo z zdravljenjem, pa tudi kasneje za uravnavanje in prilagajanje zdravljenja.
    Sicer pa naj na tem mestu poudarim, da se v Sloveniji zdravi po najnovejših smernicah in protokolih zdravljenja in z vsemi zdravili, ki so v svetu registrirana za zadravljenje te okužbe. Isto dobro in sodobno zdravljenje je pri nas kot v najboljši privatni kliniki v Ameriki ali Skandinaviji. Zdravniki, ki se z zdravljenjem okužbe s HIV ukvarjajo v Sloveniji, se vsi držijo teh smernic in se redno izobražujejo na mednarodnih srečanjih. Tako da smo glede tega lahko kar srečni.

  14. Firbec  pravi:

    Hvala za odgovor!

    Me veslei, da se pri nas zdravi z istimi zdravili, čeprav imam nekako občutek, da v Nemčiji vseeno dobijo kako boljše zdravilo, kot tukaj v Sloveniji?

    Kako pa je z kontrolami prisotnostjo HIV-a. Velikokrat mi povejo HIV+, s katerimi chatam preko interneta in mi povejo take podatke:

    HIV Viral count: 200 – 1000
    T-CD4 count: more than 500
    _________________________________
    Pa ne razumem, kaj to pomeni. Kolikor mi omenijo, to kaze koliko majo virusa ali kako?

    Lp

  15. markich  pravi:

    @Firbec: Sori za pozen odgovor. Verjemi, da smo lahko srečni in si naša zdravstvena blagajna zaenkrat lahko privošči najsodobnejša zdravila za zdravljenje okužbe s HIV. V Nemčiji ne dobijo nič boljših.

    Virus HIV v telesu napade vse celice, specifično pa uničuje naše obrambne celice, to so levkociti ali bele krvničke. Poznamo več podvrst belih krvničk, ene od teh so limfociti T, ki jih strokovno imenujemo tudi CD4+ celice. Te igrajo osrednjo vlogo pri imunskem odgovoru organizma, se pravi pri obrambi organizma pred okužbami. In ravno te napada in uničuje virus HIV.
    Napredovanje okužbe s HIV se ocenjuje po več kriterijih. Od teh se v krvi ocenjuje število virusov HIV in število celic CD4+. Številke, ki ti jih povedo chat buddyji, so ravno to. Zaželjeno je seveda čim nižje število virusnih partiklov in čim višje število CD4 celic.

    Markich

  16. Firbec  pravi:

    Hvala za odgovor!

    Zdaj mi malo bolj jasno, pac nimam nič pojma o tem, ker se v Sloveniji pač s tem ne ubadamo.

    Torej, moraš imeti čimveč celic CD4 kar so limfociti ki so za obrambo?

    In čimmanj HIV viral cout? To pomeni, da če imaš HIV virual cont zelo majhno, sicer imaš hiv v sebi, ne jemlješ pa še zdravil in živiš normalno brez zdravil?

    A kužen pa je vseeno?

  17. markich  pravi:

    @Firbec: Ja, tako nekako. Tudi ko si na zravilih. Zdravila zavirajo razmnoževanje virusa. Torej spremljamo učinek zdravljenja tudi z zmanjšanjem števila virusnih partiklov in zvečanjem števila CD4+ celic.
    Kužen je pa človek še vedno in mora uporabljati kondom.

  18. Ina  pravi:

    Mene pa zanima ali se opazi hiv v krvi ko greš naprimer dajat kri ko si prehlajen ali nekaj takega… očitno ne kot ugotavljam… ti mora za testiranje dati napotnico zdravnik?

  19. Ina  pravi:

    mene pa zanima če gremo dajat kri zaradi gripe al kaksne vsakdanje bolezni se to ne opazi če imaš hiv? kot opažam ne… za test ti mora dat dr. napotnico ali?

  20. markich  pravi:

    @Ina: Testiranje na hiv poteka s posebnimi testi za virus hiv. Preiskave, na katere te v laboratorij pošlje osebni zdravnik, kadar si bolan, ne pokažejo nobene okužbe z nobeno spolno prenosljivo boleznijo. S hivom je še posebej tako, da mora pacient izrecno dovoliti testiranje. Na testiranje te lahko pošlje tudi osebni zdravnik. Lahko to izvede tako, da v zdravstvenem domu vzamejo kri in jo pošljejo v mikrobiološki laboratorij, rezultate pa slednji pošlje nazaj osebnemu zdravniku. Mogoče vsi zdravstveni domovi in vsi zdravniki temu načinu ne bodo naklonjeni in bodo raje dali napotnico za testiranje, s katero lahko greš v eno od ustanov, ki testiranje izvajajo, recimo infekcijsko kliniko, zavod za transfuzijsko medicino, zavodi za zdravstveno varstvo…
    V vsakem primeru mora napotni zdravnik dobiti izvid, se pravi da bo izvedel za rezultat testiranja. Brezplačno zaupno, pa tudi anonimno testiranje se izvaja zaenkrat na infekcijski kliniki v ljubljani vsak ponedeljek med 12. in 14.3o.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !