Ko nekdo, naprimer mama, rešuje tvojo vezo!?

Zakaj se nekateri ponavadi tako radi vtikajo v zadeve drugih? Prijatelj mi je govoril o svojem razdoru, ki ga je imel s partnerjem. In glej hudiča! Pravi, da je slučajno poslušal, pa sem tisto o slučajnem, priznam, prezrl, poslušal, kako je njegova mama klicala njegovega bivšega. Njemu se ni hotel javiti na telefon, njej se je.

naprimer1.jpg

V prvi vrsti se mi je zdelo prav zanimivo, kako se je mama zavzemala za sinovo ljubezen, priznam, sem mu poskušal dopovedati, da se to res ne dogodi pogosto, vendar se ni dal pregovoriti. In ko sem tako še v drugo razmisli, pa saj ima prav. Le zakaj se mora ona vmeševati, kajti ni je prosil, v vso zadevo.

Imam izkušnje, in jih ima verjetno vsakdo, ko gresta dva narazen, s katerima si bil poprej zelo blizu, in pričakujeta, da se boš odločil za enega izmed niju. Ali ni to res sebično. Pričakovati, da boš zavoljo nekoga, se odločil za nekoga drugega. V takšnih primerih sem najraje naredil korak nazaj. Sem tolažil oba, seveda vsakega zase, se pogovarjal z njima, sem pa jima na začetku povedal, da naj ne pričakujeta, da se bom za kogar koli odločal in o drugem govoril, češ da kakšen »prasec« je.

In v tem kontekstu sem razumel tudi mojega prijatelja. Le zakaj je šla mama klicat? Iz materinske ljubezni? Ali pa le zato, ker se nekateri tako prekleto radi vmešujejo v zadeve drugih. Poprej, ko sta še bila par, niso vsi trije tiščali glavi skupaj. Ga je pozdravila, kakšno rekla, in že sta lahko bila sama. Sedaj pa? Kar naenkrat prevzema neko starešinsko vlogo in se z njegovim bivšim pogovarja v njegovem imenu.

Ne ni mu govorila tako splošno, nevtralo, ampak ga prosila in rotila, da se naj vrne. V prvi vrsti, sem se vprašal, kako bi sam gledal na to, da mene njegova mama prosi, da se vrnem nazaj. Priznam, tu je zadeva drugačna, on se ni odzival na klice, ko ga je prijatelj klical, ko pa je klicala mama, se je takoj oglasil. Pa vendar, prijatelj je to mami povedal, pa ji ni kapnilo, da je to morda znak, da pač on noče od njenega sina nič več. Ne, ona še more klicat, ampak kar je tisto, kar je tudi meni bilo čudno, in tu sem dal prijatelju čisto prav. Kolikor že imata jasen in direkten odnos s sinom, mu ni povedala, da je klicala njegovega bivšega. Sedaj je res še samo manjkalo, da bi šla z njim na pijačo, res.

Torej, nekaj reševati v imenu drugega, in to drugemu niti ne povedati, in reševati, pa te on zato niti ne prosi – ne vem, jaz osebno kaj takšnega nisem nikoli počel. Ali sem res toliko direkten, da vsakemu povem kaj mu gre, ali pa kaj naredim, če me kdo zato prosi.

Vendar, priznam, ljudje so različni, in če tako razmišljam. Ko sem šel z zadnjim partnerjem narazen, je tudi moja prijateljica nekaj klicala in poskušala, seveda po njeno, reševati.

Če dva hočeta nazaj, po vsem tem, kar se njima je že zgodilo in pripeljalo do tega, da sta šla narazen, potem si morata sama najti način, kako bosta prišla nazaj skupaj. Brez ostalih, kajti kar dosežeš in želiš sam, je tudi nekaj vredno.

Kaj pomaga, če bi se on zato, ker ga je klicala njegova mama vrnil nazaj. Slej ko prej, bi prišlo enkrat na dan, saj sem zaradi nje prišel nazaj, ali pa, saj te je ona privlekla nazaj.

Če ni skupne želje, je bolje, da ostane kot je, mar ne?

Iztok M.

  • Share/Bookmark
 

13 odgovorov na “Ko nekdo, naprimer mama, rešuje tvojo vezo!?”

  1. nevenka nevenka  pravi:

    Dvomim, da kakšna mama koga prikliče nazaj, če je pa razlog za razhajanje drugje, ne v mami.
    Če je razlog za razhajanje nesporazum in trma, pa včasih posrednik lahko pomaga, a razlogi so ponavadi globji, banalni so samo povodi. Tako, da je reševanje take zadeve naivno in brezplodno početje. Pa še neprijetno je, če se kdo vmešava.

  2. ihim  pravi:

    Ne morem si kaj, da ti nebi najprej svetoval, da preden oddaš tekst še enkrat prebereš.
    Kar se teme tiče, pa se strinjam, da je vsako vmešavanje (v 99,9 %)brezplodna potuha. Če ne bosta uredila sama ju ne spravi nihče.

  3. tamali18  pravi:

    To pa je res grozno, še posebaj če se začenjo tukaj vmeševati starši oz. matere z njihovo globoko ljubeznijo do svojih sinov. NIhče se ne sme, ne more in niti nima pravico vmeševati v vvezo, ki jo imata oz. sta jo imela partnerja. Starši naj imajo nalogo, da otroka vzgojijo do 15. leta potem pa mu lahko le stojijo ob strani in mu pomgajajo z nasveti, kajti takrat ga vzgajati več ne morejo.

  4. snow snow  pravi:

    mame ne rade gledamo svoje otroke kako jim je hudo,pa vendar mi na kraj pameti ne bi padlo,da bi klicala nekega bivšega,to morata razčistiti sama.

  5. katarina  pravi:

    kako je šele, ko gresta narazen dva, ki imata otroke … moja mama se je na trepalnice metala, da kakšno sramoto ji delam, me rotila in mi grozila naj ostanem skupaj, na koncu pa mi je dala ultimat: če gre on, greš tudi ti. in sem šla jaz, on pa ne (iz njene hiše, v kateri smo skupaj živeli).

    pa moja prijateljica, ki je hotela končat zvezo s tipom, ki je bil res zoprn, pa ji je cela žlahta tko zatežila – tip pa grozil s samomorom, da je potem ostala z njim (iz strahu, da s ibo res kaj naredil in pod pritiskom žlahte – sama pač ni zmogla vzdržati).

  6. Iztok M  pravi:

    Nevenka – Ja, kot praviš, neprijetno je. Ti pa dam nekaj prav, da je še večji hudič, če je trma vmes, in oba tekmujeta, kdo bo dlje vzdržal

    Ihm – Priznam, nimam navade brat nazaj, kaj sem napisal. Ko se spravim, napiše in je to to. In ti seveda dam prav, urediti morata sama.

    Tamali18 – Ja, vse lepo in prav, ampak so pa nekateri, ki tudi po 15 letu ne znajo otrok spustiti. Eno je svetovati in pomagati, drugo pa je jih še vedno krojiti po svoje in se vmešovati. Vendar, saj oba veva, da nekateri hočejo vedno v celoti skrbeti za svoje otroke.

    Snow – Razumem materinsko ljubezen. Seveda vam je hudo, ko gledate žalostnega otroka. Spoštujem pa tvoj pogled in mnenje, da to morata razčistiti sama dva. Konec koncev, onadva sta bila skupaj, in tudi bosta, in še najbolj vesta zakaj je sploh do razdora prišlo.

    Katarina – Vem, če so vmešani še otroci je še toliko težje in tašče in cela žlahta in starši …. In če ti rečem, sem ponosen nate, ker se nisi dala.

  7. katarina  pravi:

    :) … ri rečem, da se še po desetih letih žlahta ni sprijaznila s tem. mama pa sploh ne.

  8. Mavricna Mavricna  pravi:

    JA, mame so vsega sposobne. Upam, da mene ne bo zaneslo, ko se bo sin s kom razhajal in hkrati že prej, ko bo z nekom skupaj. Ko sem jaz šla narazen s prvim fantom, po petih letih zveze, je moja jokala in me prosila, naj premislim, naj ga še pokličem in rečem, da nisem resno mislila. Še njega je poklicala, kasneje mi je povedala, in mu rekla, da je vedno dobrodošel in da bo lahko prespal (vedela je, da se pripravlja na kolesarski podvig .. vožnjo po vsej Slo, z nekaj nočnimi postanki). Do tega seveda ni prišlo, ker sem jo nahrulila in rekla, da se lahko z njim tudi poroči, če ga ima tako rada. Ko sem se ločevala od drugega, pa mi je rekla: “Saj sem vedela, samo ti nisem upala povedat, ker praviš, da se vmešavam. Jaz pa ti hočem samo DOBRO!”
    Ata je bil pa faca “Tvoje življenje – tvoje odločitve!”

  9. tejkla  pravi:

    pa to je čist osebna stvar dveh posameznikov.se mi zdi noro, da bi jo poskušal urejat nekdo drug, razen če se oba oziroma vsi trije ne strinjajo s tem. nekje bl v smislu partnerske terapije pa to, ne pa kot rotenje in prepričevanje.no go.

  10. spezzacuori  pravi:

    Če sta imela ta fant in mati njegovega partnerja zgrajen nek dober odnos, me prav nič ne čudi, da je vzela zadevo v svoje roke. Tu mislim predvsem odnos med mamo in njenim “zetom”, neodvisno od njenega sina (mimogrede, zdaj komaj opažam, kako težko se je izražati, če ne gre za fanta in punco :D ).

    In tudi to, da je mati želela rešiti njun odnos, se v osnovi ne tiče njenega sina. Hočem reči, da če je dovolj močan in prepričan v svojo odločitev (v mislih imam prekinitev partnerskega razmerja), ga pri tem ne bo ovirala niti lastna mati. Matere so pač take. V končni fazi samo dobro hočejo.

    In, mogoče sem čuden, ampak če imata mati in “zet” dober odnos, ne vidim razloga, da bi ga prekinila, če gresta fant in fant narazen. Podobno je tudi s prijatelji.

  11. Iztok M  pravi:

    Katarina – ti čist verjamem, da se še niso sprijaznili …

    Mavricna – Ja, saj razumem “hočem dobro”. Ampak ali je res dobro v času, ko ti nekoga prebolevaš na takšen in drugačen način vaju spet spravljati skupaj, vabiti k sebi se morda celo opravičevati v tvojem imenu ….

    Tajkla – Kot praviš, njuna osebna stvar. Morata rešiti sama, edino, če kdo sam ne prosi, pa še takrat ne vem, kako bi reagiral …

    Spezzacuori – Njuno odnos gor dol, tako pač gledam, je obdobje, ko …. Saj se lahko srečujeta, vendar ne za domačimi zidovi. Vem, sodim med tiste, ki trdijo, da če gresta dva narazen, zato jaz ne potrebujem nekoga sovražiti in se odločiti. Takrat se enostavno naredi korak nazaj, pa odnosi, pa naj bodo še takšni …. Ja, priznam, se je včasih težko izražat v samo moških ali ženskah oblikah ….

  12. Anonimnež  pravi:

    Materinska ljubezen ??? Mati v takih primerih verjetno dobronamerno misli, da dela dobro svojemu sinu, da bo mogoče “uredila” stvari.
    Ne zaveda pa se, da gre v bistvu za njen neprepoznani prikriti egoizem: ne dojema, da (če se je z dotično osebo dobro razumela) deluje predvsem v svojem interesu, ne pa v interesu svojega otroka, ki se je pač odločil drugače, kot so njena pričakovanja.
    Stvari je potrebno že na samem začetku odločno postaviti na pravo mesto.
    Če hočeš preživeti, moraš biti, hočeš nočeš, seveda do neke mere egoist. Pomembno pa je, da ne na račun drugih.

  13. Iztok M  pravi:

    Ja, ponavadi je tako res, da v takem primeru osebe delujejo predvsem v svojem interesu, in kot praviš, takoj je potrebno določiti meje. In še nekaj ti dam čisto prav, tudi mene je to naučilo življenje. Vsakdo mora imeti pravo mero egozima do sebe. Vedno postavljati le druge pred sebe, to nikamor ne pelje. Vendar seveda, pravo mero egoizma.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !