Ko sva si nasproti …

Ja, ko si stojiva nasproti. Stari in novi. To se mi je zgodilo ta teden. Njegov nov in jaz sva ostala sama in …

Bila sta na dopusti v Egiptu in sta hotela družbi pokazati, kje vse sta bila. Če bi se dobili pri njima, ne bi niti šel. Pa saj sem že pisal. Ne sodim med tiste, ki bi gojili kakšno jezo, ampak … enostavno z bivšimi imam težko kakšen kontakt. Čisto tako preiti na neko prijateljstvo ne morem, rabim za to malo več časa … in tako je pač tako, da se vidimo na kakšnem skupnem rojstnem dnevu, ne njunem, ali pa ob kakšni takšni priliki, ko je vsa prijateljska družba skupaj.

ksn1.jpg

Kot pravim, srečevali smo se že poprej, vendar nikoli nisva obstala tako sama. In priznam, sem se spraševal, kaj bi bilo, če bi. O čem bi se pogovarjala? Kdo bi začel pogovor? Imam se za komunikativno osebo, vendar pri njemu …. Bi verjetno utihnil, vsaj tako sem razmišljal.

In tako je izpadlo, da sva kasneje v sobi ostala sama. In se gledala. Saj veste, začneš vzdihovat, migat z glavo, takoj se občuti da je bilo obema nerodno. Pa vendar, zakaj?

Saj me ni prevaral z njim. Saj nista bila skupaj, vsaj mislim, ko je še bil njegov z menoj. Se pa mi je takrat začelo še bolj pojavljati tisto nesmiselno vprašanje. Kaj je na njemu boljšega in kaj ima več kot jaz. Pa res, ali ni to neumno vprašanje. Saj se redki odločajo le na osnovi nečesa zunanjega. Če ima on rad tiste, ki smo višji po višini, pa je novi manjši, kako lahko potem rečem, da je na njem nekaj drugačnega. Torej ga je že moral osvojiti, če temu tako rečem, z nečem drugim. In mi on zagotovo ne more dati odgovora na to, ampak ga lahko da le moj bivši. Vendar o tem, nisva, in mislim da tudi nikoli ne bova, govorila.

Po tistem gledanju sem le moral začeti nek pogovor, ker poslušanja dihanja, si res nisem želel. Kmalu po tistem, ko sem ga povprašal po dopustu, sva ponovno imela tišino. In seveda pričakovala, da vsaj nekdo od ostalih pride nazaj. Lahko bi začel z tistim klasičnim – in kako, samo se mi ta fraza trenutno res zdela čisto mimo.

Ja, sem si rekel, saj ga niti nisem povprašal, kje dela. Saj o tem mi bo verjetno povedal kaj več, kot le dve besedi. Kaj pa, če ga je njegov prestrašil, in se me boji? Kaj če mu je ….

Ah sem si misli, bo že, saj bodo kmalu nazaj. Malo mi je začel govoriti o službi, in tako sva res imela en takšen kratek »small talk«.

Ko sem odšel sem razmišljal, da je takšna situacija, ko ostaneš sam, res grozna. Se spominjam, ko smo se prvič tako videli v takšni zasedbi. Vstal sem in odšel. Sedaj pa že celo obsedim z njim. Tega si takrat res nisem znal predstavljati. Morda je še res obstajala neka žalost, tudi jeza, kaj vem. Sedaj je to mimo. Morda je pomagalo tudi to, da pač po svoje nekako razumem situacijo. Saj če moj več ni videl drugega izhoda, konec koncev, še vedno bi se lahko pogovoril z menoj, pa se ni, mu kaj drugega res ni preostalo.

Trpeti zato, da bi jaz mislil, kako je vse lepo in fajn, to se res ne splača. In ko sem si to nekako razčistil, in začel tako razmišljati o tem, sem začel tudi niju jemati kot nekaj …

Nekaj kar pač je. Lahko bi vzganjal scene. Ljubosumen nimam biti zakaj, pa niti ne znam biti ljubosumen. Lahko bi ju popolnoma zbrisal, ampak vem, s tem bi nekako zbrisal tudi našo družbo in klapo.

Tako sem ju pa vsaj, še posebej po teh najinih par minutah, začel jemati …. spoznavati, da pač obstajata. Ne bomo se pogosto družili skupaj, to vem. Lahko pa se dobimo tako občasno in poveselimo, ali ne. Konec koncev, se tako lahko tudi bolje spoznamo.

In tudi to je nekaj, mar ne.

Iztok M.

  • Share/Bookmark
 

10 odgovorov na “Ko sva si nasproti …”

  1. snow snow  pravi:

    zoprna situacija,…..a veš da sama ne vem kaj bi naredila,če bi do tega prišlo,…je pa lepo da si se potrudil vsaj navezat pogovor in čeprav te osebno ne poznam,mislim da ni nič boljši kot ti

  2. ihim  pravi:

    Moje mnenje (brez izkušenj) je, da si ravnal v redu. Če prav razumem se ne poznata in z vsakim tujcem bi pogovor verjetno tekel nekako tako. Naj te to ne obremenjuje. Bolj, ko ti je tujec, manj se sekiraj, da te je zamenjal. Tvoj bivši si je zgleda zaželel spremembe.

  3. Maj  pravi:

    Zoprn to. A veš da sem to tudi sam enkrat dožvel. Tega ene tri leta. Se tko občasno vidmo, in to je to. Drugač pa fajn pišeš, in jebi ga, dans se ti tud javljam

  4. Ljubo  pravi:

    kaj hočemo, tako ti je to z bivšimi in … slej ko prej se enkrat vidite vsi. Lahko vzganjaš scene, lahk ga na gobec, al pa se pogovarjaš, kot si naredu sam. Pametn. Mogoče pa res s časom …. fajn pišeš …. te zlo rad berem

    p.s.

    se te da kako kontaktirat ….

  5. tejkla  pravi:

    Iztok,drugič lahko rečeta kakšno o vremenu ;) letos je res zaj…..sicer pa mučna situacija,res,sam z leti čedalje manj.

  6. Iztok M  pravi:

    Snow – čja, sem pač komunikativen, vendar kar najbolj sovražim je ravno čista tišina … in vzdihovanje ter vrtenje oči …. Tako pa …. Ja hvala za tolažbo. Veš, kakor pravim, sedaj zgleda da sem res v tistem obdobju, ko se spomniš, vzdihneš in gre naprej. Nobene posebne bolečine in zvijanja kot … recimo takrat ko smo se prvič tako videli …

    Ihm – To mu priznam, zaželel si je spremembe in sedaj, kot sem tudi prej navedel, gledam popolnoma z razumevanjem na vse to.

    Maj – Hvala za pohvale … Ja, saj se ne izogibam njune družbe, in morda se res sčasoma … no no, prijatelji ravno ne bomo, zato nisem tip. Ne sodim med tiste, ki lahko kar tako, iz ljubezni v prijateljstvo.

    Ljubo – Kot praviš, slej ko prej se srečamo. Hvala tudi tebi za tolažbo in seveda pohvalo.

    p.s.

    To ti pa že bo naša glavna glavca napisala …, recimo da ne bo kdo …

  7. Andrej-2  pravi:

    Hm moj ex s katerim sva dobra prijatelja tudi ne čuti neke potrebe spoznati mojega novega. Pa bi ga mu rad predstavil. Bo že sčasoma prišlo do kakšne take situacije kot pri tebi:)

  8. Majki  pravi:

    Tipa, ki je zamenjal tvoj ‘položaj’ je težko spoznati in sprejeti. Seveda je to odvisno od same situacije, zaradi katere je prišlo do razveze med vama. Sam nimam posebnih stikov s svojimi bivšimi. Ne vem zakaj. Morda ravno zato, kar si reku že sam Iztok, da ne moreš kar preskočit iz ljubezni na prijateljstvo. Ne gre, vsaj ne od danes na jutri. Za to je potreben čas…

  9. nevenka nevenka  pravi:

    Kakšne stvari so zame čisti mazohizem in jih ne maram, pa tudi ne zmorem. Dokler čas ne povozi ljubezni, nimam kaj komunicirat. Če jo povozi…Moj čas je zelo dolg…

  10. Iztok M  pravi:

    Andrej-2 – kot zgleda res čas pripevlje do večine zadev, tudi verjetno do tega, da boste vsi trije sedeli skupaj. Menim, da morda res ne smeš prehitro prehitevati ta čas, se lahko res prehitro obrne ravno drugače.

    Majki – Zagotovo je veliko odvisno od sitacije. Jaz sem bil v to enostavno pahnjen, od danes na jutri, na en dva tri, če tako karekiram. Morda tudi zato potrebujem nek svoj čas, kot sem ga tudi, da sem uspel vse skupaj nekako le razumeti.

    Nevenka – Kot praviš, če so čustva je to še toliko težje. In to se med nami res razlikuje. Eni potrebujejo dlje, eni manj, eni pa potrebujejo večno …. Saj res, manj ko ga gledaš, manj boli ….

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !