Poletna romanca: Soba z razgledom

V vseh teh letih sem šel letos prvič na Cres na dopust tudi v avgustu. On že vrsto let samo v avgustu. Škoda.Na koncu obljudene peščene plaže je precej samoten rt. Za redke sprehajalce in osamljene čudake in za tiste, ki jim krpica blaga preseda. Morje je v dolgih letih obgrizlo naključno nametane skale. Na enem samem majhnem mestu je ugodno zlesti v morje. Srečala sva se prav tam. Naključje? Usoda? Si pokimala, se pogledala… Temnejša polt in lasje kot vrana črvi, postava vitka… “moj tip”, noge so se mi zatresle.

Osušil sem se, utrl olje in se zleknil po trebuhu. Nemirno, zvedavo je hodil sem ter tja. Kasneje mi je povedal. Všeč mu je bila moja čvrsta, vsaj tako pravijo, ravno prav okrogla ritka.

soba1.jpg

Prekinil sem zadrego in pozdravil: “Ciao”. Zmotil sem se. Ni bil Italijan. V domači kraj je vsako leto v avgustu prihajal na dopust.Burja je neusmiljeno prevračala in krivila moj senčnik. Ni bilo rešitve. Ne za senčnik, ne za mene. Povabil me je v svojo senco. Sprejel sem povabilo. Skozi neopazno vrzel v nizkem zelenju sva smuknila med makijo – v njegovo sobo, skrito pred radovednimi pogledi. Sobo z razgledom. Za dva je bila ravno prav velika. Namesto sten kosmata debla. Namesto strehe z modrim nebom predrte krošnje. Na južni horizont odprto okno. Skozenj je bleščalo nešteto sončevih nemirnih morskih ogledal.

soba2.jpg

Sobo in naju v njej so oblivali naključni vzorci sence in svetlobe. Spoznavala sva se z besedo, pogledi in dotiki. Ne vem, ali sem estet, ampak imel je lepega. Temnejšega. Na izgled in na otip kot iz najnežnejšega svilenega satena, kožica ravno prav velika, jajčka pobrita, hribček lepo pristrižen. Bil je urejen in negovan. Ni me motila kak dan stara brada. Nasprotno. Kjerkoli na telesu sem rad občutil njen mamljiv dotik. Meso naoljenih teles je zadovoljno ječalo pod pritiski prstov in dlani. Prav tako stopala. Vzdihi poželenja in strasti so se stapljali s šumenjem v krošnje ujetega vetra.

Glavo je položil na moja stega in bral knjigo. Jaz sem poskušal brati svojo. Ni šlo. Bila je neberljiva. Raje sem dopustil, da so me v svet omame odnesle najbolj nežne note meni ljubega Beethovna. Zalotil sem se v grešni misli, da ne rečem želji, kako trenutek bivanja preliti v večnost.

Včasih je veter razdivjal morje do te mere, da bi bilo kopanje na rtu lahko tvegano početje. Takrat sva pobegnila po meni znani, skriti stezi, skoz grmovje na majhno, rajsko, peščeno plažo za ovinkom. Takrat je sicer številni dopustniški čolnarji niso umazali s svojim hrupom.

Odhlačala sva brez hlač. Čez ramo sem vrgel svojo rdečo brisačo. Nagajivo sem ga ogledoval. Pogled nanj me je vznemirjal. Njegova gola ritka, na golem hrbtu pa nahrbtik, v katerega sva spravila najvrednejše stvari. Sobe namreč nisva zaklenila.

Kamenček pri kamenčku, eden bolj okrogel kakor drugi. Kotalili so se gor in dol. Kot nekakšni perpetuum mobile. Ob obali je morje nizalo dolge vrste belih čipk. Kraj, kjer se Venera rodi iz morske pene. Ali še bolje Adoniz. Imel sem ga ob sebi. Nad vodo in pod njo sva igrala razposajeno igro dveh gibkih teles. Legla sva v plitvino. Nosilo naju je sem ter tja, sukalo. Šumeče čipke morske pene so naju včasih za trenetek zagrnile.

Počez pogrnjena brisača je bila dovolj za zgornji del najinih teles. Najina jajčka spodaj pa so dobila družbo kamnitih, mehko toplih. Nepopisen občutek nedolžnega ugodja. Zgornji del telesa sva ukrivila drug proti drugemu. Se plaho dotikala, si globoko gledala v oči. Brez besed. Niso bile potrebne.

Na ravno belo skalo, nedaleč stran od sobe, sva pogrnila bel kuhinjski prtič z modrim karo vzorcem. Na njem pa: črh kruh, z olivnim oljem pokapan, zrel ovčji sir, sveži listi bazilike, kalamata olive iz slanice, paradižnik narezan na rezine. V kozarcih modra frankinja. Zmehčana črna čokolada se je upogibala pod najinimi prsti. Mehka ima več arome in okusa. In pusti mamljiv odtis na prstih. Dober razlog za oblizovanje. On je moje, jaz njegove. Nagajivi ostanek popoldanskega maestrala nama je ugašal svečo. Rdeč sončev disk je počasi tonil za obzorje. Bila sva pijana. Ampak ne od vina. Od naklonjenosti eden drugemu, od podobnosti hrepenenj, od čarobnosti trenutka.

soba3.jpg

Ob povratkih s plaže sva po ozki stezi hodila drug za drugim. Enkrat prvi jaz, drugič on. Da je gledal mojo ritko v mojih belih, črno obrobljenih oprijetih boksericah… Da sem gledal njegovo gracilno, lahkotno hojo po vseh tistih skalah. Kopalke je imel enkrat rdeče, drugič črne, na črni majici pa se je bralo: “latin lover”. Zapeljivi črno rdeči vragec! Na obljudenem delu plaže sva hodila vštric. Kot bi se zmenila. Oba s črno kapo s šildom, velika temna očala. Hodila sva samozavestno in ponosno in bila deležna marsikaterega pogleda.Ob slovesu sem se zavedal enkratnosti, neponovljivosti vsakega trenutka. Čipka morske pene dvakrat ne šumi enako. Večerno sonce dvakrat enako rdeče ne zažge oblakov. Dvakrat ne moreš stopiti v isto reko.

Pa vendar. Odslej bom na Cres hodil tudi avgusta. Tako kot on.

Ikarus

  • Share/Bookmark
 

17 odgovorov na “Poletna romanca: Soba z razgledom”

  1. jaka  pravi:

    Všeč so mi moški, ki čutijo! ;) Zelo lepo napisano. Cres praviš. :D

  2. aleš  pravi:

    Full dober profil pa članki, redno spremljan vašo stran!!
    lp

  3. ihim  pravi:

    Res lep opis, lepa zgodba, sem skoraj tam. Ne, ne bom špegal, je tvoj. Blagor ti.

  4. garry  pravi:

    vau to me spominja na kakšen romatničen francoski kratki film ;-) na poseben način razburljivo!

  5. Luka  pravi:

    Ha ja :>

  6. Ikarus  pravi:

    @jaka
    Ja, (za)čutila sva (se) oba.
    Tudi pri čisto banalnih stvareh.
    Za posladek sem prisel svoje najljubše sadje – fige, tudi njemu so najljubše… Pa še, pa še…
    Na koncu nisva več mogla verjet…
    Ja Cres, moj najljubši otok.

    @aleš
    Naju oba z Iztokom veseli, da je tako.
    Beri in oglašaj se še naprej.

    @ihim
    Hmmm… On je sam svoj, jest sem sam svoj. Saj vem, da si v hecu rekel, da je moj.
    Bilo je krasno druženje.
    Sva pa oba realna.
    Živiva v zelo različnih svetovih.
    Tudi oddaljenih.
    Nič si nisva obljubila.
    Prijateljstvo pa mislim, da bo trajalo.

    @garry
    Če bi bilo tako prikazano v filmu, bi se reklo , da je osladen…
    Je blo pa čist vse res.

  7. Jonasy  pravi:

    Kje je tista plača na Cresu? Hvala.

  8. Gaber  pravi:

    Čipka morske pene dvakrat ne šumi enako. Ikarus, ti si pravi poet. :D Praviš, da imaš seksi ritko? ;) In akcija? Kje je akcija? :D

  9. Rimmljan  pravi:

    Prva zgodba po dolgem času, ki mi je povzročila ščemenje v trebuhu…Ja v trebuhu!!!! Gaber..

  10. Ikarus  pravi:

    @Jonasy
    Na Cresu je en km naprej od Martinščice avtokamp Slatina.
    Na začetnem delu je oblečena plaža, na desni strani pa ograja z vrati in slečena plaža. Vse skupaj je Uvala VELIKE Slatine. Na začetku slečene plaže je po 5o metrih na obali osamljen borovec. Tu gre gozdna poseka in steza 50 m navzgor. Na vrhu zaviješ levo na pot med kamnitimi ogradami, hodiš cca 200m. Ko se ograda na levi konča, zaviješ navzdol po stezi k morju.
    Skrito stezo z rta, ki je opisana, pa boš našel samo, če greš prvič v obratni smeri. To je z Uvale MALE Slatine na rt in nato prideš na slečeni del plaže.
    Če pa boš šel s čolnom, iz avtokampa zaviješ v smeri mesta Cres, za rtom oz ovikom boš prišel na to plažo.
    Komplicirano?
    Če imaš malo raziskovalnega duha boš brez težav našel.
    Ali pa si omisli vodnika, ki pozna zadevo.

    @Gaber
    Ko doživljam intenzivna čustva, se v meni prebudi malo poeta.
    Seksi ritko… Ne vem, kako je s tem. Tako pravijo. Oči imam spredaj, ritko pa zadaj! Lahko pa, da lažejo…
    Uf Gaber, z akcijo ti pa nočem konkurence delat!

    @Rimmljan
    V trebuhu? Ali pod pasom?

  11. Rimmljan  pravi:

    No, pa sem bil prepričan, da bo Gaber prvi,ki se bo spotaknil…

    @Ikarus…
    V trebuhu, trebuhu…predvsem zato ker je zadeva nepornografsko napisana, toraj zbuja čustva na katera pozabljamo….prevečkrat. ;)

  12. Ikarus  pravi:

    @Rimmljan
    Oprosti, sem namesto Gabra vprašal.

  13. tejkla tejkla  pravi:

    plažo pa poznam :)

  14. Ikarus  pravi:

    @tejkla
    Za mene je bla vedno rajska, od letošnjega poletja pa še več kot to.

  15. Jonasy  pravi:

    Hvala Ikarus, ja, zveni komplicirano, ampak z GoogleMaps nič ni tako komplicirano :-) . Bil sam več krat na Cresu, ampak nigdar v Martinščici. Naslednjič si pa bom posikal tisto plažo.

  16. nevenka nevenka  pravi:

    Oh, tole si pa res romantično zapisal…kako je bilo šele v resnici…

  17. Ikarus  pravi:

    @Jonasy
    Ja zveni komplicirano,ampak ni. Ne sme se ti mudit. Za prvič si moraš mal časa vzet.

    @nevenka
    Tako kot sem čutil, sem tudi napisal.
    Moja najlepša moška zgodba doslej, pa če zveni še tako patetično.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !