JZ ZDA 3: Za devetimi gorami

Mislite, da potovalne agencije svojim turistom pokažejo vse najbolj zanimive stvari na tistem koncu sveta, kamor jih peljejo? Jaz sem na potovanju po jugozahodu ZDA spremenil svoje mnenje o tem. Programi agencij se večinoma osredotočajo na elitna imena, kot so San Francisco, Los Angeles, Las Vegas, Dolina smrti in Veliki kanjon. To, da izpustijo odročnejše bisere, razumem, presenetljivo pa se mi zdi, da ostajajo prezrti nekateri narodni parki, ki so tako rekoč na poti med top znamenitostmi.

[Odkrivajmo Ameriko]


[Horseshoe Bend]

Lepotec, ki bi se lahko upravičeno pritožili zaradi diskriminacije, je Horseshoe Bend. Podkvast okljuk reke Kolorado leži le osem kilometrov jugozahodno od mesteca Page z znanim jezom Glen.

Do točke, od koder se odpira pogled na okljuk, je potrebnih 10–15 minut hoje, kar tudi za najbolj ležerne ne bi smel biti prevelik zalogaj, potovalnim agencijam pa se zaradi tega najbrž ne bi podrl urnik. Okljuk sem brez težav našel s pomočjo satelitske navigacije in zemljevida, poleg tega pa so odseki, ki vodijo do naravnih znamenitosti, na cestah dobro označeni z zelenimi in rjavimi tablami.

[Coral Pink Sand Dunes]


[Coral Pink Sand Dunes]

Če se peljemo od Horseshoebanda v smeri proti Bryceovemu kanjonu, lahko s panoramske ceste ves čas vožnje opazujemo skalnati masiv Vermillion Cliffs. V bližini kraja Kanab je odsek za Coral Pink Sand Dunes. Gre za peščene sipine z živo oranžnim peskom, iz katerega ponekod poganjajo fluoroscentno zelene rastlinice, po pobočjih naokoli pa rastejo temno zelena iglasta drevesa.

[Vas tile trije na kaj spominjajo?]

[Goblin Valley]

Od Bryceovega kanjona do Narodnega parka Arches se splača vzeti najkrajšo pot. Ta sicer ni glavna, zato res ne srečaš veliko hiš in drugih avtomobilov, kar pa še zdaleč ne pomeni, da je nezanimiva. Najrazličnejše reliefne oblike in barve tal vedno znova presenetijo, včasih pa pot (dobesedno) prekriža kakšen bikec. Mir je kot nalašč za raziskovanje narodnih parkov, kot je Goblin Valley. Dolina jurčkov se mi je zdela kot majhen čudež in prav veselilo me je, da je tako neoblegana, sicer se najbrž ne bi mogel prosto sprehajati med skalnatimi oblikami in se z njimi igrati pantomime.

[Kam pa kam?]


[Kako naj voznik ob takem razgledu ostane zbran in pravočasno zavije levo?]

Vsi, ki se odpravijo v kraje, kjer je zlata mrzlica v 19. stoletju vzela veliko človeških duš, bi morali vedeti, da zlato ni vse, kar se sveti, oz. da se zlato včasih sploh ne sveti. S to mislijo v glavi sem se podal v severni del Kalifornije in ugotovil, da je ta pravzaprav zelo podobna Sloveniji. Vas zanima, zakaj?

Se nadaljuje.

Domen

  • Share/Bookmark
 

11 odgovorov na “JZ ZDA 3: Za devetimi gorami”

  1. simon79  pravi:

    Oh, fenomenalno. Nista še minila dva meseca, kar smo z rafti veslali po reki Colorado, ravno po tej “podkvi”. Odlična tura, mi gre kar na jok, ko gledam te slikce… Bi šel prec nazaj.

  2. Mirč  pravi:

    Saj sploh ne morem ostati ravnodušen. Krasne fotke :)
    Samo nadaljuj!

  3. aa747  pravi:

    simon 79!

    Tudi jaz imam namen z raaftom iti po reki Colorado.
    Prosim ce lahko kaj napises kako je potekala organizacija in koliko stane.
    lp aa

  4. Bost|an  pravi:

    Ej Domen kaj pa ce ti avto, motor crkne sredi taksne vukojebine? ;) A se sploh kdo kdaj pripelje mimo?

  5. Domen  pravi:

    @Simon79: Z raftanjem ste najbrž začeli pri Lee’s Ferry, ne? Tudi mene zanima tako kot aa747. Drugače pa vem, da je bilo odlično. Ne bi ti verjel, če bi rekel, da ni bilo. :)
    @Mirč: Ni ti treba ostati ravnodušen, ti se kar sprosti in uživaj. :D Sicer bo pa naslednji teden zadnji del.
    @Bostjan: Mimo se res pripelje malokdo. Pri posojevalcu avta se splača doplačati nekaj dolarjev na dan, da te pridejo kamorkoli iskat, če se ti avto pokvari ali kaj podobnega. Vsaj jaz sem imel to možnost pri Alamu, najbrž je pri drugih isto. Drugače je pa več verjetnosti, da ti zmanjka bencina. Jaz sem šel zmeraj raje tankat, četudi je bila še polovica bencina v rezervarju. Cene se res precej razlikujejo od črpalke do črpalke, ampak jaz raje nisem ničesar prepustil naključju.

  6. ikarus  pravi:

    Krasno!
    Je pa včasih dobro, da kakšen del turistične agencije izpustijo.
    Se velikokrat s tem ohrani prvinskost.
    Pa še bolj mirno je in sladokusci (tako kot ti) pridejo na svoj račun.

  7. Adamovc  pravi:

    Ta predel je res zelo lep, na Horseshoe band sem bil prvič pred tremi leti in je bilo res nepozabno. Takrat sva tri dni spala pri nekih napol hipijih 30 km stran od naslednje žive duše tik ob tej isti cesti med Horseshoe bandom (oz. Page-om) ter Brycem in so nama povedali še za nekaj lokacij izjemnih naravnih skulptur, ki so le nekaj minut hoje peš od te ceste, pa so povsem nepoznane – podobene so npr. tem goblinom, a v veliko različnih barvah in oblikah. Letos pa smo v kraj Page (3 km od tega okljuka reke Colorado) prav zato najeli terenca, da smo lahko šli še malo globje v neraziskano pokrajino, tam pa smo res v celem dnevu vožnje po puščavskih poteh srečali mogoče en avto – še sreča, da se nam ni kaj pokvarilo, ker mobiteli tudi seveda niso delali.

  8. Domen  pravi:

    @Ikarus: Kot sem rekel, res hvala bogu, da se turistične agencije osredotočajo bolj na elitna imena.
    @Adamovc: Povej, prosim, kakšno ime teh skulptur, da bom vedel za drugič. Za Coyote Buttes npr. vem – to mora biti prekrasno, le da je število turistov omejeno na 20 na dan. Je pa gotovo še kaj drugega.

  9. Adamovc  pravi:

    ah, Coyote Buttes oz Wave – veš da sem bil že 4x osebno na žrebanju, pa nikoli nisem uspel dobiti dovoljenja, pa še ene 5x sem izvisel pri prijavi preko spleta. Očitno mi ni usojeno…

    Celotno to področje pa je zelo lepo opisano na spletni strani nemškega popotnika Karstena Rau-a http://www.karsten-rau.de/idx/toadstool_hoodoo.htm

  10. Domen  pravi:

    @Adamovc: Hvala za link. Pa več sreče naslednjič pri Coyote Buttes.

  11. Gaber  pravi:

    Super potopis! Ti si bolj dečko za v naravo? :D Šotorček. Ti, jaz in le ena spalka. ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !