Zimska predpraznična zgoščenka

Kakšen moj dan je prava “zgoščenka”. Z enim samim posebnim namenom. V en dan zgostim vsa tista bolj ali manj potrebna opravila zato, da sem naslednji dan, posebno, če je napovedano lepo vreme, čisto ali skoraj čisto prost.
Tako je bilo v torek, pred prazniki, ko sem že imel dopust. Zjutraj sem se malo uštel. Pri najboljšem sosedu sem bil že ob osmih zjutraj, da bi v miru nabavil stvari za praznike. Pa je bla strašna gužva. Sem skušal čimbolj racionalno tekati med policami, z listkom v roki. Pa kaj, ko se je tam gnetlo toliko promet ovirajočih, zbeganih kupcev. Za pop…  Ampak sem ohranil mirne živce.

[Iz Gozda sva zagrizla v meglo. Po uri hoje je megla ostala le še en meglen spomin. Prameni sonca.]

Doma sem skuhal kosilo in vmes spekel praznično orehovo potico. Sem nameraval po kosilu skočit še na bližnji hrib, potem sem si pa rekel: ustavi konje! Raje sem za pol ure malo zalegel. Potem sem bil dogovorjen pri frizerju, nato pa je sledila ena od tistih družabnih obveznosti, večerja s sodelavci.

[Panorama z vrha: Na zahodu kulisa Julijcev, na desni Stol in Begunjščica, na sredi poraščena Dobrča, pred njo pa najin greben do Kriške. Če sem uporabil zoom, je bil Triglav kot na dlani. Greben Košute se je ujel v zasneženo brezno.]

Naslednji dan je bil pa samo moj oz najin. Z enim prijateljem sva se zmenila, da greva pogledat, kako je na snegu, nad sivo meglo. Tistemu mojemu prijatelju zaspančku pa naj ne bi zneslo, da bi šel zraven.
Jutro je bilo bolj turobno. So se vremenarji zmotili? Ampak sem slutil, da je nad nizko oblačnostjo drug svet. In nisem se zmotil. Domenila sva se za eno lahko zimsko: iz Gozda na Tolsti vrh, od tam pa po grebenu do koče na Kriški, pa naravnost dol do Gozda.


 
V snegu je bila že narejena gaz. Za hrbtom so se zableščali Julijci. Tale moj prijatelj, pa kot kakšen maneken. Po postavi, po gracioznih gibih… :) ))  Enim je to dano. Eni se pa na vse kriplje trudimo, pa nam najbolj ne uspeva… :( ((
 

[Ko sva prišla na greben desno pod Tolstim vrhom, so se nad morjem megle zableščali: Storžič, Zaplata, Krvavec... Ubogi tisti tam spodaj, sva si mislila.]
 

[Po dveh urah sva prišla na vrh  (1715m). Spodaj ni bil kažipot prav nič zimski, zgoraj pa dodobra s snegom zalit. Sendviči, čaj, pomaranče... Poklical sem zaspančka (malo čez dvanajst je bila ura). Ni se mi oglasil.]
 

[Bilo je fletno hoditi po grebenski varni stezi, po opasteh napihanega snega. Skoraj občutki svobodne ptice.]
 
Pri koči na Kriški (1471m) sva se mastila s potico. Računala sva na borovničke. Pa je bila koča še zaprta. Oskrbnica je bila še na poti. Ob pol dveh me je poklical zaspaček. Z zaspanim glasom. Verjetno je imel še zaspančke v očesnih kotičkih. Sem si ga živo predstavljal. Sedaj mu je bilo pa žal, da ni šel zraven.
Dolgrede sva srečala prijetno oskrbnico, ki jo je mahala v kočo. Je predlagala, da se obrneva in da v koči kaj spijeva. Kakšnemu čednemu simpatičnemu oskrbniku bi se hitro dala prepričati… Saj nimam nič proti njej, ampak tokrat sva bila karakter…

Ikarus

  • Share/Bookmark
 

8 odgovorov na “Zimska predpraznična zgoščenka”

  1. Marko K. Marko K.  pravi:

    @Ikarus: Pa ti tko fino napišeš no, res vse pohvale, prav rad te berem. Drugače pa tudi lepe slikce! ;)

  2. ihim  pravi:

    Prva fotka-krasna-ni ga lepšega od obeta lepega dne-se še spomnim. Tudi Kriške planine se spomnim,orehovo potico pa sem imel danes za zajtrk. Je bila podarjena in premalo sladka. Sploh ne dvomim, da je bila tvoja boljša. Glede “zaspančka” pa; saj ne ve kaj zamuja in verjetno misli, da mu to uspe nadomestiti s čim drugim. Smo si pač različni.

  3. ikarus  pravi:

    @Marko K
    Lepa občutja v meni prebudijo navdih za pisanje. Dokler me Iztok K ni povabil k pisanju za blog, tega nisem vedel oz prakticiral…

    @ihim
    Ja, meglice naredijo sliko čarobno.
    Pa da se malo pohvalim: v službi so sodelavke, sicer dobre kuharice, rekle, da tako dobre potice še niso jedle.
    Zato pa ena moška šovinistična: ta boljš kuharji so moški, itak !!!
    Ja tale moj zaspanček. Ima enake želje kot jaz, biti v naravi, občudovatti… ampak ga velikokrat zadrži topla postelja. Jaz sem bolj jutranji tip, on pa bolj večerna oz nočna ptica…
    Ampak jutri gremo s Pokljuke na Blejsko, pa Mrežce, gre zraven in mi je obljubil, da ne bo zamujal.
    Greh je, če ne izkoristiš teh prekrasnih zimskih dni…

  4. simona  pravi:

    O, hvala Ikarus! Morda pa si ti-glede na ime- tisti, ki so se s poti na Gojzd spuščali s prekrasnimi padali in vsak si je želel deliti z vami kak tak letalski trenutek! Hvala, ker si me pomladil za skoraj deset let, ko sem med kroženjem na Golniku daleč od doma stanovala v stari vili Triglav in marsikak popoldan smuknila do Gojzda ali vsaj na pol poti do tja in z določenih točk v mislih zumirala Triglav, ki si nam ga tako prijazno približal. Še zdaj vidim kažipot in vse ovinke in rastje. Po nekem kolokviju pa se se nagradila z izletom na Kriško! Ko te berem in gledam slike mi kar škriplje pod nogami in diši les iz gozda na poti in tisto sonce in potopljeni vrhovi od koče! Ja, kot bi bilo včeraj! Ras najlepša hvala, takrat nisem imela fotoaparata, očitno pa so vse slike poskenirane na naših trdih diskih,da tako čez desetletja v hipu oživijo, zlasti tiste, ki se močneje vžgejo! Hvala! Pa še veliko takih lepih dni ti želim!

  5. ateistek  pravi:

    “Graciozni maneken” tukaj:

    Bilo je krasno. Vreme, potica, narava, vonjave…Vendar za jutri nam Ikarus obljublja še boljšo turo :) .

  6. ikarus  pravi:

    @simona
    Hoj Simona, moj vzdevek te je zavedel. Nisem eden tistih. Čeprav me je pred leti močno držalo. Potem pa sem razmislil in naredil kompromis med: kaj si v življenju vse želim in kaj od tega v življenju lahko pogrešam. Ravno v tistem času mojega navdušenja sta se dva prijatelja v učni dobi polomila: eden si je zlomil talus, drugi pa 12.prsno vretence. Neugodne zadevice, saj se verjetno malo na to spoznaš, če si bila na Golniku na kroženju (verjetno pulmologija?). Pa tudi časa, za vse, kar bi si želel, enostavno zmanjka.
    Jaz se rad vračam na že prehojene poti. Ker dvakrat ne moreš stopiti v isto reko…
    Vrni se še kdaj, podoživljaj in ponovno uživaj!

    @ateistek
    Le čakaj, juri ne bo tako na izi. Ti bo mal od čela kapljalo…

  7. Matej  pravi:

    EJ ful dobre fotle res. Jaz bi cvikal, da me kam splazi navzdol

  8. ikarus  pravi:

    @Matej
    Nč bat!!! Ta pot je varna. Edino gorgrede prečkaš tri manjše snežne plazove. Po sneženju moraš počakati toliko časa, da plazovi zgrmijo in da so potem stabilni. Za vsak slučaj sva jih prečkala vsak zase, eden za drugim. Seveda pa ne smeš biti objesten (nikoli in nikjer v hribih!)in hoditi preveč po robu snežnih opasti.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !