Neobjavljeno v slovenskih medijih

MARGARET ATWOOD (ZARADI CENZURE) NE BO V DUBAJ

Kanadska pisateljica je udeležbo na prvem mednarodnem knjižnem festivalu v Združenih arabskih emiratih odpovedala, ko je iz medijev izvedela, da založba Penguin na festivalu ne bo smela izdati romana The Gulf Between Us, v katerem kot stranski lik nastopi homoseksualni šejk. Direktorica festivala Isobel Abulhoul je po poročanju medijev avtorico romana Geraldine Bedell obvestila o spremembi načrta: “Nočem, da si naš festival zapomnijo po izidu kontroverzne knjige. Če bi izdali knjigo in bi jo novinarji prebrali, si lahko predstavljate politične posledice, ki bi sledile. To bi bilo za nas minsko polje.” Mediji so poleg tega poročali, da se festival na spletni strani oglašuje kot prvi pravi mednarodni festival na Bližnjem vzhodu, navajali pa so tudi izjavo Bedellove, da se festival kot tak ne bo mogel uveljaviti s prepovedovanjem literarnih del.

Toda Atwoodova je v soboto za The Guardian zapisala, da je osebno poklicala Abulhoulovo, ki ji je zatrdila, da roman The Gulf Between Us v Emiratih ni prepovedan, kot trdi Penguin. Dejala je še, da romana sploh niso nameravali izdati v okviru festivala; založba Penguin je za to sicer prosila, vendar je Abulhoulova predlog zavrnila, ker je Bedellova manj znana pisateljica. Vseeno pa je Abulhoulova prosila za rokopis in nato Bedellovi sporočila, kar so objavili mediji. Atwoodova je v The Guardianu zapisala, da založniki imajo pravico izbirati in da se pogosto zdi, da nekaj zavrnejo brez razloga, čeprav to v resnici storijo zaradi strahu pred ogorčenjem lokalne krščanske skupnosti. Poudarila je, da se ji je zdela Abulhoulova odkritosrčna in naivna v odnosih z javnostjo. Ali je šlo res za cenzuro, pa bo po besedah Atwoodove pokazal čas.

Vira: Telegraph in Pink News

“VLADA ODLOČNO NASPROTUJE VSAKRŠNEMU EKSTREMIZMU”

Tako je predstavnik angleške mejne agencije pojasnil odredbo britanskega notranjega ministrstva, s katero so prepovedali vstop v državo vodilnima članoma kansaške sekte Baptistična cerkev iz Westbora. Fred Phelps in Shirley Phelps-Roper sta na spletni strani sekte GodHatesFags.com napovedala množičen protest pred kolidžem v angleškem mestu Basingstoke, kjer so v petek uprizorili gledališko predstavo s homoseksualno tematiko.

V petek se je v Basingstoku pojavil en protestnik, vendar je zaradi približno 50 protidemonstrantov hitro odšel. Sekta iz Westbora, ki ima manj kot 60 članov, je v ZDA uprizorila nekaj protestov na pogrebih vojakov in umrlih za aidsom. Opozarjali so, da so njihove smrti božja kazen, ker država podpira homoseksualce. Članom sekte je prepovedan tudi vstop v 22 ameriških zveznih držav.

Vira: BBC1 in BBC2

ČE ZMAGA, BO UZAKONIL ISTOSPOLNE ZAKONSKE PARTNERSKE ZVEZE

To je prejšnji mesec v Belemu dejal vodja socialistične stranke in portugalski premier Jose Socrates. Parlamentarne volitve so predvidene proti koncu leta.

Zakonski predlog za uvedbo istospolnih porok so oktobra lani vložili že Zeleni. Socrates je takrat njihov predlog zavrnil, češ da to ni v načrtu, v Belemu pa je dejal: “Povedati hočem tudi, da so bile vrednote, ki so nas navdihnile, da smo portugalskemu ljudstvu predlagali to spremembo, vedno v srcu socialistične stranke.”

Predstavnik katoliške cerkve je po škofovski konferenci v Fátimi izjavil, da bodo kristjani na volitvah upoštevali Socrateseve besede. Dodal je, da tisti, ki družbo z istospolnimi porokami izpostavljajo globokim ranam, niso vredni zaupanja. Na obtožbe, da se vmešava v državo, je Cerkev odgovorila, da je volilce hotela le “izobraziti”.

Vir: Pink News

SENAT V BURUNDIJU ZAVRNIL INKRIMINALIZACIJO HOMOSEKSUALNOSTI

Senat je to storil po tem, ko je amandma o inkriminalizaciji homoseksualnega vedenja sprejel spodnji dom parlamenta. Omenjeni amandma k novemu kazenskemu zakoniku je predlagal odbor spodnjega doma za človekove pravice. Homoseksualnost v nekdanji belgijski koloniji tako ostaja nekazniva vse od njene neodvisnosti leta 1962.

Aktivisti so v pismu senatorjem zapisali, da amandma krši Afriško listino človekovih pravic in pravic ljudstev ter Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. Organizacija Human Rights Watch trdi, da so nekateri senatorji priznali, da so kljub osebnemu nasprotovanju za amandma glasovali zaradi pritiskov s strani določenih političnih osebnosti in verskih skupin.

Vir: Pink News

Izbral in pripravil Domen

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !