Zavarovalniški agent; erotična zgodba

Odpeljal se je v svojem avtomobilčku. Gledal sem skozi oko, kako je izginil za ovinkom. Presneti drek. Kdor besede špara, onéga strada. Na koncu je rekel, kar je rekel. Saj pravzaprav ni rekel, da seks ne pride v poštev. Kaj nisem bil bolj iznajdljiv! Kakšno priložnost sem pustil oditi skozi vrata! Pojma nimate, kako je luštkan.

Ja zavarovalniški agent. Dela za zavarovalnico s tujim imenom, h kateri sem prestopil, ko me je domača opetnajstila pri odškodnini. Pred desetimi dnevi me je našla gospodična iz telefona. Z zanosom mi je dopovedovala, da bi mi zavarovalnica rada svetovala. Ker sem njihov klient in so se pri možnostih vlaganja in zavarovanja zgodile pomembne novosti. Pristal sem. Bolj malo me je zanimalo svetovanje, želel sem izkoristiti priložnost in skleniti nezgodno zavarovanje. Dogovorila sva se za dan in uro, ko bo prišel zastopnik na dom.

Do minute točno je pozvonilo. Šel sem odpret in tam je stal on. So tipi, pri katerih mi ni treba premišljevati, kaj bi z njimi. Ker mi je v trenutku jasno. Tega bi zel v naročje in ga odnesel na kavč. To povem, drugo zadržim zase. Agent, ki sem ga povabil, naj vstopi, ni več mladenič, je mlad moški s sijočo avro naravne prikupnosti. Je moški v najlepših letih, kakšno mu še manjka do trideset. Slaščica moškega spola. Prevzel me je prvi trenutek.

Sledil mi je v kuhinjo, kjer sem imel na mizi pripravljene zavarovalniške police, okoli katerih naj bi mi svetoval. Pokazal sem mu stol. Preden je sedel, si je slekel plašč. Zelo vitek je, zato je njegov plašč ozek in dolg. Ozrl se je, kam naj ga odloži, in sem se ponudil, da mu ga nesem obesit. Čim sem plašč prijel v roke, sem začutil, kako diši. Res dobro, prijetno, niti ne šibko, vendar nevsiljivo. Mladi mož ima občutek. In smisel za mero. Ko sem stopil za vrata k obešalnikom, sem težko blago dvignil k obrazu in vdihnil. Ne, očitno si kapljice toaletne vodice ne spusti steči za vratom na hrbet, vonj ni prihajal od tam. Obesil sem plašč na obešalnik in z roko zdrsnil po blagu. Misli in želje imajo svoje življenje.

Vrnil sem se k mizi in sédel. Delal sem se, da ga poslušam. A sem ga le gledal. Sladkorček je rdečelas. To ni svetlo rdeča ali oranžna barva, njegova rdečelasost je odtenek rjave. Kot mladi bikec našega časa je imel lase zagelirane v irokezico, seveda diskretno, agentu primerno. Obraz ozek, lep, bolj gracilen, a definirano moški. Je pravilnih potez. Njegova edina posebnost je prepričljiva prikupnost. Nosek ozek, ustnice komaj odtenek temnejše od polti lica, oči rjave, rjave. Pogled nenarejeno prijazen, topel. Živo me je gledal in mi brez sence naveličanosti razlagal.

Ko se je zgodilo tretjič, mi je postalo jasno, da ni slučaj. Agent komaj opazno elka. Govori trdi el. V trenutku me je osvojil. Ne padam na moške z juga zaradi črednega klišeja. Ne vleče me južnjaški temperament, lastnega mi nikoli ni manjkalo; kvečjemu premalo jajc imam, da bi izpeljal vse, kar se mi mota po glavi. Moj osebni razlog za posebni odnos je imel dve nogi. Imenoval se je Šemso. Bil je rdečelas, bil je Bosanec. Ljuba mati, gotovo bi se trikrat prekrižala, če bi še živela in to prebrala. Ja, tvojega mladega inženirja je naučil nežnosti v medmoškem seksu krovec, gastarbajter. A to je druga zgodbo. Gledal sem neizpodbitno prikupnega rdečelasega agenta in dušo mi je napolnil spomin na kratko nežno romanco, po kateri sem za vedno povezal rdečelasca južnega rodu s moško čutno senzibilnostjo. Če bi samega sebe v življenju ne zdresiral, bi ne mogel uspešno igrati, da ga poslušam. Saj sem slišal besede, samo pomena niso imele. Interferenca me sedanjostjo in spominom je bila prehuda.

Zbral sem se. On mi je nasvetoval o investicijah in skladih, kar mi je moral po službeni dolžnosti, nato sem ga jaz prosil, naj mi pripravi ponudbo za nezgodno zavarovanje. Povprašal je za mojo starost, računal je številke in mi jih pojasnjeval. Med tem sva se gledala. Naj me bes lopi, če si tudi on ni ogledoval mene. S svetlim pogledom, z rjavimi očki, z ljubeznivostjo, ki osvaja, z vedrino in svežino čiste duše. Jaz sem mu v mislih slekel tanki pulover bež barve; mu gumbek za gumbkom odpenjal zlikano črtasto srajco. Nosil je hlače na rob in srajco, kravate pa ne. Kljub temu nisem videl niti za prst kože pod vratom, ker mu je rob spodnje majice segal do ovratnika srajce. V mislih sem šel dlje. Ko bi ga imel v sami spodnji majici, bi mu je ne slekel, samo z rokama šel bi podnjo. Morda bi ga sploh do konca slekel v čisti temi in ga nato gledal zgolj s prsti; kot sva se čutila s Šemsom.

Agentovo vprašanje, za kaj se bom odločil, me je vrnilo v realnost. Prosil sem ga, naj mi da nekaj dni za premislek. Dal sem mu telefonsko številko. Poslovila sva se in se rokovala. Ves preostanek večera sem mislil nanj. Moški stisk njegove dlani sem prijetno občutil še, ko sem legel v posteljo spat. Za lahko noč sem poljubil svojo dlan z mislijo na njegovo. Saj ni mogoče, da bi ga kdaj osvojil, pa vendarle.

V ponedeljek me je poklical. Po barvi glasu sem ga takoj spoznal. Predstavil se je: Milan. In gotovo bi med sto poslušalci samo jaz v njegovi izgovorjavi slišal trdi »l«. El, ob katerem me je tako prijetno spreletelo. Nemogoče je treba poskušati, to je moj boj proti malodušnosti. Imel sem pripravljeno strategijo. Vprašal sem ga, do kdaj zvečer dela, ker sem zelo zaposlen. Domenila sva se, da pride ob osmih, v zadnjem terminu, ko še hodi po stanovanjih. Želel sem si, da bi se mu od mene nikamor na mudilo. Želel pač, ne glede na stvarnost želja.

V torek sem od jutra premišljeval, kako naj mu povem, da me zanima. Vedel sem, da bo pravi trenutek za to potem, ko podpiševa papirje in končava s poslovno platjo. Kaj naj mu rečem? Da si ne nakopljem tožbe o nadlegovanju. Da se ne osramotim. Da ne užalim prijaznega fanta, če je mogoče vse skupaj zraslo samo v moji glavi. Do popoldneva mi je bilo jasno samo to, da nimam jajc, da bi mu direktno rekel, ali mu lahko odpnem srajco, in da sam sebe ne bom več mogel imeti za moškega, če ne bom rekel nič. Godlja. Pričakovanje. Trnje.

Spet je bil točen. Stal je pred menoj vitek, prijazen, sijoč. Spet sem prevzel njegov plašč. V blago sem med obešanjem skrivoma potisnil nos. In poleg dišave zaznal tudi nekaj njegovega pravega vonja po moškem. Da bi mi ga bilo dano občutiti pri viru! Zopet sva si sedela nasproti. Moj študirani rdečelasec južne krvi je bil kot iz škatlice in do kraja očarljiv. Mama mora biti zelo ponosna nanj. Prav ima.

Tokrat ni imel tankega puloverčka. Oblečeno je imel srajco s temno modrimi tankimi črtami teliranega kroja, ki je poudarila linijo njegovega telesa. Milan, ko bi ti vedel, kako bi te objel čez tvoj tanki život! Strastno, predano. Kako spoštljivo bi te poljubljal po ozkem obrazu, na katerem ni ene nepravilne poteze. Po mehkih, prijaznih ustnicah. In nad zgornjo ustnico, kjer se ti edino brada tako ojači, da gladko obrito kožo potemni. Ko je s sklonjeno glavo izpolnjeval obrazec za plačevanje s trajnim nalogom, sem se s pogledom sprehajal po njegovi frizuri, ki je bila kot ravnokar narejena pri frizerju. Bodice ježka čokoladno rdečih las so stale pokonci čvrsto in odločno, na svoj način so izražale njegovo notranjo moč in moško samozavest. Dobro se počuti v svojem telesu. Drsel sem s pogledom in po licih in vratu, kjer je brezhibno obrita, napeta svetla koža klicala po čutnih dotikih.

Prosil me je za osebni dokument, ki ga je potreboval za drugo polo. Povedal mi je, da za letnico rojstva neverjetno dobro zgledam. Hm, sem si mislil. Da je o tem premišljeval že prejšnjikrat, ko se je peljal od mene domov. Sveta pomagalka, moj agent je premišljeval o meni, ko je bil sam? Zamajal se mi je svet pod nogami. In kako mi to uspe. Danes je bil pri nekom, ki je štiri leta mlajši od mene in je… zgroženo je zmajal z glavo. Kaj delam? Razložil sem mu, da živim, kot me osrečuje, in da delam delo, ki me zadovoljuje. In da se ukvarjam s športom. Seveda, da se mi to vidi, da je tudi on premišljeval o tem in da moram nekaj delati. On premišljeval o meni… S katerim športom, je želel vedeti. Tečem. U! Tudi on je tekač. A tečem kaj na Šmarno goro? Ne, mi je od rok, zato grem raje v hrib nad mojim delom mesta. Kaj pa medvedi, me je resno vprašal. Povedal sem mu, da se teh res ne bojim. Da bi se šel zanj z vsakim medvedom metat, sem mu zamolčal. Je zaključil, da sem res videti mlad. Mladosten. Hudiča, Milan, si mlad ali pa nisi mlad, več veselja bi mi storil, če bi mi zabil cvek v glavo.

Izpolnjeval je polo z osebnimi podatki. Negovane roke ima, v njih ne drži drugega orodja kot kemični svinčnik. Ima zelo tanke prste. Po njih sem se v mislih lahno sprehodil jezikom. Enega za drugim prelizal, presesal. Zlasti mezinček, ki je na njegovih rokah tako majhen in potreben pozornosti. Tudi nohte na prstih ima majhne, prikupne, seveda brezhibno urejene. Vendar to niso niti malo ženske roke, to so moške roke. Na hrbtni strani sem opazil nekaj daljših blontnih dlak, ki se jih zaradi podobne barve polti le stežka vidi. Vzbudile so mi domišljijo. Kaj odganja na koži za manšetami? Kaj pod srajco, kaj nižje, kaj pod hlačnicami?

Izpolnjeval je še zadnji list o zdravstvenem stanju. Ja, si je mislil, da ne kadim. Da za športnika to ni opcija. Da on nikoli niti probal ni in da mama tudi nikoli ni nobenega prižgala. Da je njegov oče kadil in da ga je mlajši brat nekaj lomil s cigareti. Oh, govoriš o družini, v kateri si se rodil. Saj sem prvo minuto najinega znanstva preveril, da nimaš poročnega prstana, ampak to danes ne pomeni dosti. Zdaj bolj gotovo vem, da v tvojem življenju ni tvoje ženske.

Na koncu je šel z menoj skozi vse tri pole in mi razložil vse kljukice in številke. Milan, ne vidiš, da me to ne zanima? Kaj ne opaziš, kaj me edino zares zanima? On je povedal še tri izjemne lastnosti produkta, kako se reče vrsti in pogojem zavarovanja. Podpisal sem. Z lepimi rokami, zbrano in mirno je pospravil pisalo v peresnico in to s papirji vred v torbo. Čas je bil. Vstal je. Šel sem po plašč. Hotel ga je vzeti iz rok, pa sem ga podržal, da si ga je oblekel iz mojih rok. Ko sem je dajal plašč nase, sem mu rekel:
»Izjemno privlačni ste.«

Vikal sem ga, ker sva bila že od začetka na vi. Vendar sta se najina pogleda tikala. Malo je bil v zadregi, pa ne preveč. Zahvalil se je za kompliment in mi ga vrnil. Potem je rekel tisto. In jaz se nisem znašel. In je rekel, da ostaneva v kontaktu, in se bova sigurno še videla. In je odšel.

Milan, vem, jaz sem zamočil. Moral bi ti odkrito reči. Recimo, da me spominjaš na nekdanjega ljubimca. Potem bi bilo vse jasno in te ne bi obremenilo. Oba sva prepoznala napetost, oba sva jo tkala. Živo te čutim v duši. Naj začnem zdaj tekati na Šmarno goro, da te tam bogvekdaj in bogvekje po naključju srečam? Daj, nekaj si izmisli in me pokliči. Imaš številko. Recimo, da bi mi rad predstavil še en zavarovalniški produkt. In jaz ti bom jasno povedal, kateri me zanima. Postani moj ljubimec. Nosil te bom na rokah. Do kavča. Lepo bom delal s teboj. Dajal ti bom vse, kar znam. Napisal bom divan zate. Od tega, kako dolgo bova skupaj, bo odvisno, kako obsežen bo. Vem, ko bi se te smel dotakniti in te imeti, te ljubiti in zreti, bi verzi sami privreli iz mene. Si očarljiv, mil in živahnega duha. Si moški, poln luči. Vreden si poezije. Samih gazel. Ne odlašaj preveč. Saj veš, najin čas ne teče enako hitro.

Biksen

  • Share/Bookmark
 

18 odgovorov na “Zavarovalniški agent; erotična zgodba”

  1. Lea  pravi:

    oo nee..a ni nobenega nadaljevanja? js navijam za happy ende :P

  2. Marko  pravi:

    Ahhh Biksen tale je pa danes bolj žalostna. :(

  3. gizmo  pravi:

    Oče in sin brez besed gledata nogometno tekmo. Naenkrat sin:
    - Oči, jaz sem gej.
    Trenutek tišine, nato stari spregovori, ne da bi za mišjo dlako premaknil pogled z ekrana:
    - A imaš jahto v Monacu?
    - Eee, kako to misliš?
    - Tako, kot sem vprašal… In, a hodiš kockat v tamkajšnje igralnice?
    - Kaj pa govoriš, saj veš, da ne.
    - A imaš Ferrarija?
    - Ne.
    - A nosiš vsaj Rolexa?
    - Tudi ne.
    - Potem nisi noben gej, ampak navaden peder!

  4. ihim  pravi:

    Meni pa je realnost všeč. Ne glede na to, da že na začetku poznamo konec uspeš vzdrževati napetost in do konca sem mislil, da te bo premamilo in ga boš že nekako položil. Ravno to pa je bilo najbolj erotično.Super.

  5. Domen  pravi:

    Biksen, priznam, zgodbice še nisem prebral, ampak sem že večkrat kliknil na post … zarad tegale cukrčka. Povej, si ga ti izbral ali ga je nemara Iztok? :D

  6. biksen  pravi:

    @domen: jaz ga nisem zbral. sem mu po poslal en prototip za barvo las. zadel ga je 100%. mu še nisem uspel poslat priznanja.

  7. biksen  pravi:

    @lea & marko: kaj sta tolk črnogleda? saj ni rečeno, da mali ne bo poklical. mogoče se bosta jutri srečala v sežani, na polmaratonu. ali pa milan bere glavco, se v zgodbi prepozna in pokliče mirkota. no, a je že vse zgubljeno?
    @gzimo: jaz iz svojega nagnenje nisem nikol delal družbenega angažmaja in se ne najdem v geju. ajde, sem peder. tudi peder.
    @ihim: meni se ta zgodba zdi najlepša od vseh, ki so bile doslej objavljene. ni zunanje akcije, je pa notranje dogajanje.

  8. ihim  pravi:

    @biksen: Me veseli, da se strinjava.

  9. ikarus  pravi:

    Tako lepo pišeš in doživljaš, da bom moral presneto razmislit, če se ne bi kar zaljubil vate, hehe…

  10. biksen  pravi:

    ej, ikraus, če včasih slovenski filmi niso bli glih za gledat, so imeli pa dobre naslove. se spomniš tistega “ljubezen nam je vsem v pogubo”?

  11. sergei  pravi:

    Supr, še ena res doživeto opisana zgodba! Na netu se mi takih klobas res ne da brat, ampak za tvoje objave si je res treba uzet čas! ;)

    Pa je zgodba resnična?!? Če je, ga ne bi blo tako zlo težko dobit; če te je poklical, maš tudi ti zdaj njegovo telefonsko… No kukr kol, privoščim ti happy end ;)

  12. sergei  pravi:

    Čeprau ti si skor tak kot prešeren, več neizpolnjenih želja in nesrečnih ljubezni – več krasnih zgodb za vse nas :)

    tko da iz tega vidika happy end mogoč ni tko dobra opcija :)

  13. Zavarovalniški agent; eroti?na zgodba | Isteri Puas 18SX Only  pravi:

    [...] Excerpt from:Zavarovalniški agent; eroti?na zgodba [...]

  14. ikarus  pravi:

    @biksen
    Poznam to frazo, pa mi velikokrat ob pravem času ni prišla na misel… :-)

  15. ikarus  pravi:

    @Domen
    Ne najdem tvojega maila, pa bi te nekaj rad prašal glede potovanja v Iran.
    Dej mi piši.

  16. garry  pravi:

    Jao, nekej me je na tem super uštimanem pobiču zmotilo!
    Kako si pri vsej uštimanosti dovoli, da ma spodnjo majico z visokim ovratnikom. Temna srajca pol se pa tisti beli ovratnik ven sveti, pa sej ni duhoven! Pol sploh ne moreš preverit al je kej dlak. To je k nobel ženska obleka brez dekolteja, sam še mal slabš.

    Ja no sicer pa je tako kot bi poslušal svoje misli, k kakšnega lepega srečam. Zanimiva zgodbica, na začetku sem mislil, da bomo deležni retrospektivne zgodbice, no take, ki se začne na koncu ;-)

    Moj agent, je bil pa mal zmeden, no sej so vsi zmedeni, parkrat mal temo zamenjam pa ne vedo več kej se jih glava drži ;-)

  17. biksen  pravi:

    @garry, površno bereš. srajca je črtasta, ne črna. glede majic deliva mnenje. grozne (jaz iz maščevanja ne nosim sploh nobenih). zaposlijo pa, ne?
    a taka je tvoja taktika! ko svojo zgubi, pa ti s svojo vskočiš. bistro. a mi boš kdaj pokazal?

    @sergei: kako si mi lepo pohofiral! hvala. tudi s tem, da si me vprašal, ali je zgodba resnična. če bo dobila nadaljevanje, boš to lažje razbral.

  18. garry  pravi:

    Ja vem, da ni bila črna, ampak sem naletel tud na takje osebke! Sam, da demonstriram najbolj hud primer!
    Zaposlijo to že, sam so v nevarnosti, da postanejo neuporabne!

    Hehe, majico mam ampak pod srajco vedno z globokim izrezom tako kot jo ma Diego v fotosešnu ;-)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !