“Všeč si mi, a brez kondoma ne.”

Članek V Londonu vsak peti gej HIV pozitiven je za revijo Narobe napisal sodelavec Glavce Mitja Blažič.

Gordon Mundie je zaposlen pri britanski nevladni organizaciji Terrence Higgins Trust v Londonu kot koordinator skupinskih aktivnosti o seksualnem zdravju, spolnem vedenju, varni spolnosti in HIV/ADIS preventivi za geje. Oktobra je bil v Sloveniji gost tabora članov skupine za samopomoč HIV pozitivnih, v klubu Tiffany pa je vodil delavnico na temo »Pogajanje o varnejšem seksu: Kako partnerja pregovorimo v varnejši seks?«.

 

Za vami je nekajdnevno druženje s skupino za samopomoč HIV pozitivnih pri nas. Kako ste zadovoljni z izkupičkom tabora?

Bilo je zelo zanimivo, mislim, da smo zapolnili tudi nekaj vrzeli v znanju. Nekateri denimo niso vedeli, da lahko HIV vstopi v telo prek glavice penisa ali sečnice, tudi če nista ranjena, in da je virus tudi v analni sluzi med ritnicami. Žal je bilo na taboru samo 9 MSM-ov, kar me je malo razočaralo, saj sem prepričan, da je še veliko moških, ki bi lahko od tovrstne izkušnje odnesli veliko. Skupini za samopomoč HIV pozitivnih je težko privabiti k sodelovanju nove člane, problem pa je, kot so mi povedali, da je v Sloveniji samo ena klinika, in da so vsi glavni zdravniki tam. Ti pa neradi dajejo informacije o obstoju skupine. Fantje nimajo možnosti izbire, ko govorimo o zdravljenju, dobivajo namreč samo ene vrste podatkov iz enega vira, morali pa bi imeti možnost obiskovati zdravnike v različnih krajih in dobivati različne vrste informacij iz raznolikih virov.

V Sloveniji se je letos število novo odkritih HIV okužb dvignilo z lanskih 35 na 51 ob koncu decembra. Velika večina je MSM. Kakšno je stanje na Otoku?

V Veliki britaniji je 75.000 okuženih s HIV-om. Raziskave kažejo, da jih približno tretjina ne ve, da so okuženi. HIV prizadene predvsem 2 večji skupini: gejevsko skupnost in priseljence iz Afrike. Med geji je v Združenem kraljestvu HIV pozitiven vsak 12. Iz raziskav tudi vemo, da je v Londonu okuženih okrog 20 odstotkov gejev. Menimo, da je ta številka še višja in dosega celo 25 odstotkov. Po našem prepričanju je dejstvo, da tretjina ne pozna svojega HIV statusa zelo problematično, saj vemo, da je večina novo okuženih HIV dobila od osebe, ki ni vedela, da je pozitivna. Zato prav zdaj izvajamo vladno strategijo, ki naj bi zmanjšala število poznih diagnoz na 15 odstotkov. Izvajamo tudi program promocije testiranja. Sicer pa vedno spodbujamo ljudi, da bi se testirali, saj imajo potem dostop do nege, podpore in zdravljenja, to pa zmanjšuje možnost širjenja okužbe.

Terrence Higgins Trust ima zelo razvejan program HIV/ADIS preventive za MSM.

Osredotočamo se na 5 ranljivih skupin znotraj MSM: HIV pozitivne, moške z veliko partnerji, uporabnike rekreacijskih drog, temnopolte in pripadnike etničnih manjšin ter manj izobražene. To počnemo na različne načine skupaj s partnerskimi organizacijami po vsem Otoku. Delamo na sceni po metodi iz oči v oči povsod, kjer moški seksajo z moškimi: po parkih, plažah, štrik placih, klubih, barih, savnah in seks klubih. HIV pozitivnim svetujemo, pomagamo jim z osebnimi trenerji za zdravje, imamo skupinske aktivnosti … Delamo tudi z njihovimi partnerji in izdajamo ogromno informativnih gradiv, ki so vsa brezplačno na voljo tudi na spletu. Zelo tesno sodelujemo z Gaydarom. Na voljo je klepetalnica za MSM, kjer se obiskovalci pogovarjajo s posebej usposobljenim posameznikom. Pravkar pa pripravljamo tudi nov forum.

Med MSM pri nas ni veliko zanimanja za AIDS. Kako spodbujate zanimanje MSM v Veliki Britaniji za vprašanja AIDS preventive?

Zadnjih 20 let ljudje vse bolj skrbimo za svoje telesno zdravje in počutje. Vse bolj smo ozaveščeni tudi o pomenu mentalnega zdravja. Mislim, da mora biti del skrbi za zdravje tudi skrb za seksualno zdravje. MSM torej spodbujamo k skrbi za zdravo spolnost. Če redno obiskujete zobozdravnika, potem morate redno tudi v ambulanto za spolno prenosljive okužbe na testiranje. Če imate bolečine v roki, greste navadno k zdravniku. Če torej opazite, spremembe na penisu ali anusu, zasledite izcedek ali vnetje, pojdite k zdravniku, razčistite za kaj gre, poskušajte ugotoviti, kdaj in na kakšen način ste se okužili. Ljudi je treba opremiti s strategijami, kako skrbeti za zdravo in varno spolnost in kako preprečiti nove okužbe. In to ne velja samo za MSM, vsi, predvsem mladi, bi morali od začetka spolno aktivnega obdobja skrbeti za svoje seksualno zdravje.

Vendar mora biti vse skupaj tudi zabavno, pravite.

Ko se ljudje smejejo, ko uživajo, so veliko bolj dovzetni za učenje. Pomembno je spolno vzgojo za MSM preseliti tja, kamor se družijo, ali pa jim ponuditi varen prostor. Internet je eden takih. Če pripravljate tiskane materiale, naj bo jezik tak, kot ga geji uporabljajo. Fantje ne govorijo o penisih, testisih in anusih ampak o kurcih, jajcih in ritih. Tiskovine naj bodo vizualno stimulativne, da jih bodo radi vzeli in jih dali tudi prijateljem. Teksti naj vsebujejo vsaj zrno humorja, naj se fantje smejejo, ko si jih bodo ogledovali in brali. In ne pozabite v tiskovine zapisati kontaktov, da vam lahko pišejo, vas pokličejo, vse naj bo obvezno tudi na spletu. Pri Terrence Higgins Trustu imamo tudi telefon za pomoč v stiski, ki deluje vsak delovni dan od jutra do večera, pa še ob vikendih.

Pri nas je vlada letos za programe HIV/AIDS preventive namenila 30.000 EUR. Kako prepričati oblast, da bi za tako pomembna vprašanja namenila bolj realno vsoto denarja?

Tako kot na Otoku so tudi v Sloveniji MSM najbolj ranljiva skupina za HIV. Če za geje ni na voljo ustreznih zdravstvenih programov, vlada to skupino državljanov diskriminira. Če torej vlada obravnava ljudi drugače samo zaradi njihove spolnosti, če nimajo dostopa do ustreznih zdravstvenih storitev zgolj zaradi njihove spolnosti, je to diskriminacija. Geji morajo imeti dostop do zdravstvenih servisov, ki jih potrebujejo. Če tega ni, boste kmalu v veliko večjih težavah s HIV-om kot zdaj. Zato bi morali delati veliko na odpravljanju homofobije in razvijanju bolj odprtega socialnega okolja.

Kako partnerja pregovorimo v varnejši seks s kondomom?

Začeti je treba veliko pred seksom. Najprej se moramo odločiti, kaj bi radi počeli, kaj nas osrečuje. Če se odločimo, da bomo seksali samo s kondomom, se moramo tega dosledno držati. Vedno imejmo kondome s seboj: v torbi, v jakni. Če se odločimo pripeljati fanta domov, imejmo kondome povsod, ne samo na nočni omarici, ampak tudi v kuhinji, v dnevni sobi. Izgraditi si je treba strategije in postati močni, da znamo reči ne, če nekdo ne pristane na seks s kondomom. Vadimo situacije v mislih. Ni se nam treba pogajati, niti kregati, recimo preprosto: »Všeč si mi, a brez kondoma ne.« Lahko se odločimo tudi za kakšno drugo obliko varnega seksa. Če sami nismo sposobni uveljaviti svojih odločitev, naj nas ne bo sram poiskati pomoči. V skrajnem primeru je dobro vedeti tudi za PEP – postekspozicijsko profilakso. Gre za mesečno terapijo, identično zdravljenju HIV pozitivnih. To je rešilna bilka v sili, če smo prepričani, da smo bili v kontaktu s HIV-om. Pomoč je treba poiskati v roku 24 ur. To ni tabletka naslednjega jutra za HIV, gre za naporno terapijo s številnimi stranskimi učinki, vendar je 85 odstotno učinkovita in ustavi HIV. Vem, da je na voljo tudi v Sloveniji. Pomembno je, da vemo za to možnost, vendar je treba vedeti, da gre za skrajno možnost. Seks s kondomom je še vedno najboljša oblika zaščite.

Za revijo Narobe Mitja Blažič. Foto: Mitja Blažič. Za Glavco Iztok K.

  • Share/Bookmark
 

3 odgovorov na ““Všeč si mi, a brez kondoma ne.””

  1. Domen  pravi:

    Preletel, ne še prebral vsega. Takoj eno vprašanje: kje se dobi posteksplozijska profilaksa? Na infekcijski kliniki?

  2. glavca glavca  pravi:

    @Domen: Ja, na Infekcijski. Izpolnjeni morajo biti nekateri pogoji. Iztok K

  3. doc.dr.Boštjan Mlakar  pravi:

    @Domen: PEP-postekspozicijska profilaksa je resnično namenjena le za izjemne situacije, to pomeni, da mora biti velika verjetnost, da je možno, da smo prišli v stik z HIV okuženo spermo ali krvjo. Primer: pri analnem seksu med HIV pozitivnim in HIV negativnim partnerjem poči kondom. Ali sperma okuženega partnerja špricne v oko neokuženega. Ali če se med operiranjem HIV pozitivnega pacienta kirurg zbode ali mu kri špricne v oko. Vsak posamezen primer obravnava infektolog, ki se ukvarja z HIV okužbami in se šele na podlagi resnosti tveganja odloči za morebitno terapijo. Terapijo je smiselno predpisati znotraj 72 ur od dogodka, najbolje čimprej. Mesec dni jemanja dveh vrst zdravil dvakrat dnevno z neprijetnimi stranskimi učinki ni mačji kašelj, pa tudi poceni ni, saj zdravila za mesec dni stanejo približno 1000 evrov, stroške na srečo pokrije zavarovalnica. Na to možnost se torej ni za zanašati, prav pa je, da veste zanjo. Morda pa se zaljubite ravno v HIV pozitivnega partnerja in je ljubezen močnejša od strahu in predsodkov. Ob upoštevanju varnega seksa s kondomom je zdravje neokuženega vseeno moč ohraniti, če gre kaj narobe (poči kondom) pa imamo še vedno možnost, da okužbo z PEP v veliki meri preprečimo.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !