Inavguracija; erotična zgodba; 2

Okoli banketnih miz je bila huda gneča. Hrana je bila videti privlačna, servirana je bila na nivoju, samo težko je bilo priti do nje. Prebil sem se do mize. Z bokom sem prislonil obnjo in se strateško vkopal, nikomur se nisem pustil odriniti. Ko sem na krožnik nabiral vzorce dobrot, ki so bile na dosegu roke, me je poklicala Kristel:
»Miroslav, bodite prijazni in vzemite dva kanapejčka zame. S tistega krožnika, saj vidite, pršutek in sirček.«

Ko sem prišel do Kristel, mi je najprej predstavila davčno inšpektorico, s katero je klepetala. Krožniček, ki ga je držala v roki, je bila prazen, očitno je izkoristila prednost in si je prvič naložila, še preden je gor udrla poslikana družba. Kanapejčka je z roba mojega krožnika brez ceremonij prijela in preložila na svojega. Kljub vsemu smo na deželi, ne kompliciramo.

[Foto: Mattias Hamren: Olive]

»Še to je za vas,« sem ji rekel in položil na njen krožniček orjaško zeleno olivo, ki sem jo pri mizi s težavo napičil na zobotrebec.
»Kako ljubeznivo, Miroslav.«
»Gre h pršutu.«
V troje smo klepetali in prigrizovali. S kotičkom očesa sem ujel Skalyckega. Ni ga bilo težko opaziti, ker je s športno obleko štrlel iz družbe; kot fotograf ni zavezan etiketi. Vrtel se je okoli neke šestnajstletnice. Dobro, da nimam hčere, ne vem, kako bi prenesel, da bi hodila po svetu tako vulgarno oblečena oziroma slečena. Bi bil pa z največjim veseljem na njenem mestu, če bi bil deležen toliko fotografove pozornosti. Morda v drugem življenju. Spet sem se posvetil Kristel. Pospravila je kanapejčka. Naredila požirek vina. Vtem se je inšpektorica poslovila in prestopila k drugi družbi. Ostala sva sama.
»Pazite, koščico imajo,« sem jo opozoril, ko je nesla olivo proti ustom.

Najprej je skušala z odmaknjenimi ustnicami olivo oglodati. Kakšna rajcig usteca! Bi tudi pri mojem tiču takole privihala ustnice, preden bi ga vzela v usta? Ko je videla, s kakšnim interesom jo gledam, je oliva izginila za zobmi. Čez nekaj trenutkov se je začela ozirati okoli sebe.
»Dajte meni,« sem ji rekel in nastavil dlan.
S kotički oči je pobliskala levo desno, med ustnicama se je prikazala koščica, ki jo prijela s prstoma in jo odložila na mojo razprto levico.
»Hvala, Mirko.«

O, smo že domači. Jagarinec, Miroslav, Mirko. Torej si lahko privoščim majhno provokacijo. Med palec in kazalec sem prijel koščico, na kateri so bili še ostanki zelenega mesa, jo počasi nesel v usta in glodal. Gledala me je malo začudeno, malo postrani, a z živim interesom. Ja, med nama je takrat preskočilo. Do golega oglodano koščico sem vzel in ust in jo spustil v žep na suknjiču.
»Jagarinec, vidim da ste za našo Univerzo pripravljeni storiti marsikaj. Morda lahko tudi naša Univerza stori kaj za vas…«
Palec z dolgim nohtom, ki je bil enakega cinobrastega odtenka kot ustnice, je za trenutek stisnila med zobe. Nato je pogledala na uro.
»Recimo čez petindvajset minut. Saj se spomnite, od kot smo nosili stole?«

Prikimal sem. Mirko, danes bo akcija, mi je hušknilo skozi zavest. Potem se je naglo poslovila in se posvetila drugim. Nisem čutil več ne žeje ne lakote. Od presenečenja in obetov sem bil pijan. Odložil sem krožnik in kozarec ter odšel ven, na zrak. Kako naj zapolnim dvajset minut? Stopil sem do trgovin na nasprotni strani ceste in se sprehajal ob razsvetljenih izložbah. Pri najboljši volji se ne moram spomniti, kaj sem gledal.

Na hodnikih v kleti je bilo še bolj tihotno kot popoldne. Ne da bi se izgubil, sem prišel sem do pravih belih dvokrilnih vrat. Globoko sem vdihnil zatisnil oči. Stisnil pesti. Nato izdihnil in sprostil roke. Naj sej zgodi! Tiho sem vstopil.

»Zapri za seboj. Zakleni!«
Kristelin glas je bil pridušen, vroč. Še vedno je brlela samo bleda lučka v »smeri izhoda« nad vrati. Ključ je bil v ključavnici. Obrnil sem ga. Kristel je stala v globini skladišča. Kako čudno se drži? Roki je imela prekrižani na kolenu, z nogo pa je bila oprta na stol, še en tak, kot smo ga nosili na inavguracijo. Prav slišim? Sveta Marija! Pod Kristel je čepel Skalicky. In cmokal. Ko bom čas, da umrem, bi rad umrl v takšnem trenutku.

Otrpnil sem. Nato je Kristel z glavo pomignila, naj vendar pridem bliže. Stopal sem kot mesečen, gledal malo njo in malo njega, ki je čepel pod njo zverižen kot mehanik pod podvozjem avtomobila. Izraz na njenem obrazu mi je bil tuj, bila je videti vročična, vame je imela uprt hipnotičen pogled. Usta je imela priprta, po zvenu izdiha sem slišal, da se notranje trese od strasti. Tik pred njo sem se ustavil, počasi slekel suknjič in ga ob sebi spustil v prazno. Šel sem ji pod ušesi v lase, dokler se prsti obeh rok na zatilju niso srečali. S palcema sem jo nežno božal po ušeskih, njen obraz mi je ležal v dlaneh. Posul sem ga s poljubi. Najine ustnice so se staknile in začela sva se poljubljati, kot da gre za poslednjo naslado, ki nama je v življenju namenjena. Poljubljala sva se drug drugemu predano in resno, kakor da drug z drugega sesava zadnjo življenjsko resnico. Vedel sem, da česa tako intenzivnega ne bom zlepa doživel. Na njenih spodnjih ustnah se je pasel Skalicky, predobro sem ga slišal in čutil sem valove mesenega razburjenja, ki so od spodaj potovali na Kristelinem telesu. Moj jezik se je v njenih ustih ovijal okoli jezika, ki je bil njen in Skalickyjev hkrati. Kristel je bila medij, ki je združevala nezdružljivo. Vsi trije smo bili v ognju in izpolnjevali poslanstvo užitka.

Še vedno je lovila ravnotežje tako, da se je z laktmi naslanjala na koleno noge, ki jo je s petko zasidrala v mehki žamet sedala. Preprijela se je: prepletla je prste in roke iztegnila, da sta se najina jezika lahko čim bolj živo in neovirano parila. Med nadlaktema so ji kipele prsi. Nisem jih toliko videl kot čutil. Umaknil sem roke z njenega lica in ji segel nedrja. Pred očmi se mi je bliskalo, ko sem z jagodami prstov zaplaval po oblinah njenih prsi. Z močjo razuma sem se moral prisiliti, da sem roke odmakni in poiskal gumbke na jakni kostimčka, da sem njene joške osvobodil. Zmešali so mi glavo, hotel sem poklekniti pred njih in se jim pokloniti z jezikom.
»Ne, Jagarinec, ne morem čakati. Hočem vaš lemež, zdaj in takoj.«

Ljuba dežela! Ljubo kmetstvo! Moj kurec je za Kristel lemež, ostrina pluga, ki si ga je izbrala za oranje po svoji brazdi! Kje si našla to ime, to prispodobo… Ko so mi skozi zavest bliskale asociacije o plodnosti, kultu in kultiviranju, je Kristel spustila svoje koleno, se mi z levico obesila za pas na hlačah in z desnico odpirala zadrgo. Hitro sem se prestopil in razkoračil, da nisem izgubil ravnotežja in se nismo vsi trije zvrnili po tleh. S prosto roko je izvlekla je moj boleče trdi lemež in hlastnila po njem. Še z desnico se je oprijela mojega pasu in mi tako s polovico teže telesa obvisela na bokih. S prav takšno in še večjo silo je moj falus silil pod nebo. Nisem si upal odpreti oči. Če pogledam predse, bom videl Skalickega, ki ga je prej skrivalo krilce, če pogledam navzdol, njene cinabaritne ustnice okoli mojega mesa. Čakal sem, da moč dražljaja popusti. Težko je bilo, ker je Kristel z mojim najobčutljivejšim delom telesa kot s pestilom trla pregreti, spolzki užitek v globini možnarja svojih ust, obenem pa ste me po slušnem kanalu podžigali dve cmokanji.

Ko sem imel občutke vnovič v oblasti, sem odprl oči. Skalicky je z dlanema razpiral polovički mesnate Kristeline zadnjice in od spodaj navzgor drsel z jezikom po brazdi. Lizaril je naglo, z vedno enakim ponavljajočim se gibom. Ja, tako je pred naskokom obdeloval psice lovski terier z ulice mojega otroštva. S pol Slovenije so mu vodili terierke v obdelavo, ker je imel same desetke iz lepote in lovskih izpitov. Ljudje so nori. Ampak tale Skalicky in tisti pes sta iz istega vica. Zamaknil sem se v odsotno in hkrati popolnoma predano Skalickyjevo lizanje in spet dobil isti občutek kot prej pri poljubljanju. Da se vsak njegov dražljaj skozi Kristel prenese na mojega. Bilo je neznosno dražljivo.

Nenadoma se je Skalicky osvestil in me živo pogledal v oči. Dvignil je glavo nad Kristelino zadnjico in me brez glasu, me samo z ustnicami nekaj vprašal.
»Kaj?« sem mu vrnil na enak način, samo z grimaso.
Ponovil je in tokrat sem mu iz ustnic uspel prebrati: »Ali imaš kondom?«

Kreten neumni! Če greš od doma brez kondoma, pusti še kurca doma! Pridigal sem mu v mislih, zanj sem samo zavil z očmi. Segel sem v zadnji žep hlač. Upal sem, da sta dva… Olajšano sem vzdihnil, bila sta dva. Enega sem spustil v srajčni žep (vse je plamen strasti in pozabe pogoltnil tako na hitro, da nismo izgubljali časa s slačenjem), drugega sem prijel s palcem in kazalcem, iztegnil sredinec in mu s kratko kretnjo pokazal, kaj si mislim o takih bedakih. Naglo mi je izpulil kondom iz rok in ga začel odpirati. Dvignil se je na noge in nastavil kondom na glavič. Hlače je imel očitno že prej spuščene. Bliskovito sem umaknil pogled, sicer bi tisti hip končal v Kristelina usta. Kljub temu, da sem s široko odprtimi očmi bolščal v nemarno naloženi kup kulis in rekvizitov, sem videl pred očmi resnično sliko resnično dolgega in elegantno ukrivljenega Skalickyjevega uda. Ne, na nič nisem smel več misliti in nobenega dodatnega dražljaja občutiti, sicer bi bilo po meni. Kristel se je hvala bogu v neverjetno zanesljivem ritmu zaganjala na moje meso. Ko sem se malo pomiril, sem že čutil Skalickyjeve sunke, ki so me dosegali skozi Kristel. Prisilil sem se misliti na predpraznično gnečo v prodajnih centrih kot na nekaj dovolj priskutnega, s čimer bi lahko obvladal grozeči orgazem. Delovalo je.

Vrnil sem pogled na Skalickega. V Kristel je suval iz ledij in ker je imel dolgo orodje, so bili gibi dvigovanja in spodvijanja zadnjice izraziti. Kakšen samec! Na obrazu je imel spet izraz tistega lovskega terierja, ob katerem sem kot otrok spoznaval osnove seksualne mehanike. Popolnoma odsoten in obenem predan, oči priprte, a z njimi ni videl nič; duhovno prebujeni bi povedali, da je z notranjim očesom je nepremično zrl v obličje neskončnega. Ta tip je bil prebujen samo telesno in popolnoma zadovoljen s tem, da je svoj zavidanja vredni ud staknil s Kristelino ognjeno čakro. Jaz sem spet božal njene v blago ujete gladke roke, razgaljena ramena, tanki vrat in bujne lase, vračal njen ritem z lastnim suvanjem in skozi vse kanale sprejemal dražljaje, ki so me nosili pod nebo.

Nenadoma si je segel Skalicky z rokama križem čez trebuh, na obeh bokih zgrabil spodnji rob maje in potegnil. Pred menoj je zasijal gol. Nisem mogel drugače: potegnil sem svoje vražje meso iz Kristelinih ust, izpulil njene roke izza mojega pasu in se obrnil stran. Prekrižal sem si roke na zatilju, glavo vrgel nazaj in skozi široko odprta usta globoko in na silo mirno dihal. Vsemogočni, pomagaj! Bil sem na samem robu, že pol čevlja čez robu orgazmičnega prepada. Če se zrušim vanj, bo to katastrofa, sramota, kapitulacija, moj propad pred Kristel. Kakšen moški sem, če ji ne bom dal čutiti? Pogled na Skalickyjev goli torzo se ne bi smel zgoditi! Lebdel sem torej med tem svetom in orgazmom, vrvohodsko lovil ravnotežje, vsaka sapica, vsak prhut metuljevega krila bi me lahko zabrisal v brezno. Trenutki so bili neznosni, preizkus skrajnega napore volje proti neusmiljeni logiki naravne mučen.

(Se nadaljuje) Biksen

  • Share/Bookmark
 

14 odgovorov na “Inavguracija; erotična zgodba; 2”

  1. garry  pravi:

    Meni je čist vroče :-P

    Biksen, čudim se tvoji strašni občutljivosti, no ne prvič, mislim, da je bila odbojka prva s katero si nas seznanil o svoji (pre)občutljivosti.
    Tebe bi se gotovo obdelalo do slapa orgazmov ;-)

    eni smo pa bistveno manj občutljivi….kaj je zdej bolj moško, da ti pride 10X v eni uri ali enkrat na dve uri??

  2. Domen  pravi:

    Preberem jutri. Že danes pa moram vprašati: a to Iztok take naughty slike išče po netu? :D

  3. garry  pravi:

    Ja to ej sigurno iztokovo maslo.
    Tej sliki bi se lahko reklo filled hole ;-)

  4. biksen  pravi:

    zdravo, bralca! ja, slika je iztokova. on nadgradi, kar jaz napiše. jaz uvedem olivo s koščico, on jo kar na hitro auslezva in nafila. samozavestno, nič ne vpraša…
    @garry, hoja po robu je moj stil. hoja po robu orgazma tudi. ja, ob pravih dražljajih mi orng zakuha – podobno kot junaku v zgodbi. a kaj je bolj moško? odvisno od moškega. 10x na uro? dej, dej. 10 x na 24 ur je že šlo. zadnji v taki seriji je že čista evatanazija.

  5. garry  pravi:

    hehe
    po mojem maš prav, zadnji je verjetno res sam še evtanazija. Do deset res nismo še šli :-) Je že kdo šel?? Nisi povedal kako je s slapom ;-)

    Hoja po robu je zelo zanimiva, praktično je zelo adrenalinska,

    Iztok je kar samozavesten, kar je prou sej je capo di banda, pa zelo pozoren ;-)
    Demokracija je eno veliko sranje :-(

  6. ihim  pravi:

    Vroče, erotično, sočno.

  7. ikarus  pravi:

    Spoznavam, da si en velik vulkan strasti, besed, metafor, (dejanj?)… sicer pa tiha (žlahtna) voda…

  8. ambala  pravi:

    men gre pa tko na živce, k ljudje govorijo vse v pomanjševalnicah. Kanapejček, sirček, pršutek…. AAAAAAAAAAAA! Boste popapcali ta pofukan kapaječek s sirčkom? :D
    :P
    ;)

  9. biksen  pravi:

    @garry: včas sem mal trd. rabim podnapise: kaj je zdej to slap oragazmov?
    kar se iztoka tiče – red mora bit.
    kar se domokracije tiče: ja, ena velika potegavščina. jaz bi najrajš volil za cesarja…
    @ihim: me veseli!
    @ikarus: spoznavanje samega sebe je pri meni kar projekt. mal požokam z železno palco in takoj lava ven bruhne. treba odskočit, zdravju nevarno!
    @ambala: jej, jej, vidim, da si hude sorte.

  10. garry  pravi:

    Jao jao, biksen, da bo treba pa za tole podzakonske akte si pa nisem mislil.
    Slap…neustavljivo tok (vode)
    orgazmi..množina od orgazem…
    slap orgazmov…neustavljiv tok orgazmov ;-)

    Pravzaprav sem največkrat uporabljam za tole izraz multipli orgazem…kar pomeni večkratni.
    To pomeni, da pride, malo popusti pa spet pride..pa popusti etc ;-)

    sem dovolj jasen ;-)

  11. garry  pravi:

    Cesar…očetov bratranec je cesar ;-)

  12. biksen  pravi:

    garry, hvala, da si to zame ubesedil. zdaj mi je jasno. ja, v takšnih situacijah znam štet do tri.
    kako, da si ti tako podkovan v tem? je to tvoja običajna praksa?

  13. grablje  pravi:

    Hitro, hitreje nadaljevanje! :) )

  14. sanjava  pravi:

    Hudo dobro napisano, svaka ti čast. Kar malo zavidam Kristel…

    Komaj čakam nadaljevanje.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !