Neron

Bralcem mojih blog prispevkov mora biti že nekaj časa jasno, da sem med drugim malo mahnjen na antiko, tisti davni, bogati pa tudi kruti čas, poln najrazličnejših nasprotij in nezmernosti.

Zasledil sem, da bodo na oder ljubljanske drame postavili Nerona. In sem si mislil, da bo to ena patetična žaloigra, prepojena z žolčem in krvjo, pa morda z malo sperme. Ko pa sem dognal, da je imel Andrej Rozman Roza prste vmes in da je to pop rock opera, sem se zagrebel za karte. Tega pa res ne smem zamuditi. Pa še Zrnec v glavni vlogi! Bomba!  Še bolj sem se veselil predstave zato, ker je bil za obisk enako navdušen moj, zdaj pa že, kolesarček.

[V sami predstavi je na sodoben in umetniški način predstavljenega kar precej razvrata: od seksualnega in požrtij, do gladiatorskih iger. Foto: SNG Drama Ljubljana.]

 Ker sem v zgodovini bolj podkovan od njega, sem malo osvežil svoje zgodovinsko znanje in mu ob tortici pred predstavo opisal takratne razmere, osebe in odnose. Je potem malo laže spremljati vse tiste prekucije takratnega časa.

Za Nerona je verjetno že vsak slišal. Za tistega (kokr) pesnika, ki je bil tudi cesar in mu nikoli ni bilo dovolj časti in občudovanja. Za tistega, ki je gledoč goreči Rim, baje recitiral svoje verze o goreči Troji. Za tistega, ki je začel pogrom nad neko novo vero… Čeprav gre za pop rock opero, za katero je glasbo zložil Davor Božič, se na dramski niti verodostojno nizajo dogodki od začetka Neronove slave pa do neizbežnega konca.

Takratna zgodovina se včasih bere kot napeta kriminalna zgodba, nabita z vsemi, tudi najbolj nizkotnimi človeškimi strastmi.

YouTube slika preogleda 

[Zrnecu je vloga Nerona pisana na kožo. Do izraza pridejo vsi njegovi darovi.]
 
Pa začnimo malo pred Neronom. Pri Kaliguli. Da bodo stvari malo bolj jasne. Njegov oče Germanik, eden najbolj priljubljenih rimskih generalov in posinovljenec cesarja Tiberija, je svojega sina s seboj vodil na bojne pohode. Sinko je bil oblečen v miniaturno vojaško uniformo, vključno z vojaškimi “sandalami” (caliga), pomanjševalnica ja pa “caligula”. Tako je nastal njegov vzdevek, pod katerm je poznan. Tiberij je odstranil Germanika, saj mu je postajal preveč nevaren. Kaligula je imel sestro Agripino Mlajšo.

Kaligula je nasledil Tiberija in bil sprva spoštovan, občudovan, obetajoč cesar. Lahko, da je bolezen kriva, da je kasneje (vladal je štiri leta) postal sinonim za neobvladano samopašnost, samovoljne usmrtitve, hlepenje, da bi ga po božje častili, seksualni razvrat… Svojo sestro Agripino Mlajšo je z njenim sinom, kasnejšim Neronom izgnal. Proti njemu naj bi namreč kovala zaroto.

Zaničeval je senat in senatorje, bil kriv za krivične zaplembe premoženja, usmrtitve… Svojega konja je nameraval povzdigniti v konzula, svečenika… Nekaterim v pretorijanski gardi (to je bila garda, ki je/naj bi varovala cesarja, njegova osebna straža) je bila tega dovolj. Končal je podobno kot Jilij Cezar. Umorili so ga.

[Cesarji Kaligula, Klavdij in Neron ter Agripina, ki je hotela biti (kokr) cesarica...]
  
Pretorijanska garda je za naslednika postavila njegovega strica Klavdija. Ta je v vseh takratnih prekucijah ostal živ, ker je bil bolj v ozadju, telesno pohabljen in zato domnevno nenevaren, neogrožujoč. Zato je preživel Tiberijeve in Kaligulove čistke. Kot cesar je vodil učinkovito zunanjo politiko, bil zaslužen za javna dela, nabiranje moči in veljave preko trupel (dobesedno) pa tudi njemu ni bilo tuje. Imel je več žena. Osvobojena sužnja, njegova druga žena, Mesalina (baje je bila zeeelo seksualno razvratna ženska, pa ne bi zdaj o tem) mu je rodila hči Oktavijo in sina Britanika. Klavdij je svojo nečakinjo Agripino mlajšo poklical nazaj, postala je njegova tretja žena. Dosegla je, da je posinovil sina iz njenega prejšnjega zakona, kasnejšega Nerona. Napaka! Kmalu zatem je hočeš nočeš popil strup, ki naj bi mu ga pripravila Agripina.
 
Klavdija je seveda nasledil Neron s svojo mamo Agripino v ozadju oz. ospredju. Zakonitega naslednika Britanika je Neron razdedinil, izgnal, nato pa je bil kmalu, pri štirinajstih letih umorjen. Neron pa je poročil Oktavijo, Klavdijevo hčerko iz zakona z Mesalino.

Ko je Neron leta 54 zasedel prestol, mu je bilo rosnih 16 let. Mati Agripina mu je priskrbela učitelja Seneko Mlajšega, pisatelja, naravoslovca, filozofa… Prvih nekaj let Neronove vladavine je potekalo gladko po zaslugi vpliva Seneka in razumnega pretorijanca Bure. Nato pa se je začelo. Učitelj Seneka s svojim učencem ni imel sreče. Njegov varovanec je postal sinonim za okrutnost, aroganco, samopašnost, razvrat…
 
Svojemu prijatelju Otonu je speljal ženo Popejo Sabino, aristokratinjo malo dvomljivega slovesa, Otona pa poslal službovat daleč stran v Luzitanijo. Od svoje žene Oktavije se je ločil, jo izgnal in jo dal leto kasneje umoriti.

Mati Agripina mu je v svojem stremuštvu po slavi in vplivu kmalu postala nadležna. Le kako bi se je znebil na najbolj neproblematičen način? V ta namen so skonstruirali ladjo, ki je z Agripino na krovu sredi Neapeljskega zaliva razpadla. A glej ga šmenta, Agripina je znala plavati in se rešila. Kmalu zatem pa vendarle ni ušla bodalom Neronovih vojščakov.
 

YouTube slika preogleda
[Polona Vetrih je v vlogi Aripine Mlajše, Neronove matere, famozna.]
 
Seneka se je ob vseh teh prekucijah obnašal pragmatično oz nekako preračunljivo, na koncu pa le klonil. Neron mu je dovolil časten umik s tem, da mu je prej zapustil svoje ogromno premoženje. Ko pa je kasneje Seneka simpatiziral s prevratniki proti Neronu, je v izogib mučni usmrtitvi raje napravil samomor.

Tudi Popeja ni imela sreče. Z Neronovim otrokom pod srcem jo je Neron tako obrcal, da je revica podlegla s svojim nerojenim otrokom vred.

Neron je bil pristno predan umetnosti, pesnik na prestolu. O njegovih “talentih” so kritiko pisalni ljudje iz visokih krogov, ki jih je zaničeval in so uničili praktično vse, kar je ustvaril. Objektivna sodba zato ni možna. Mogoče pa sploh ni bil slab pesnik. Vsaj za množice, plebs in sužnje ne, s katerimi se je rad družil.

Leta 64 je zagorel Rim. Slučaj sploh ni izključen. Mogoče je bil požar samo vprašanje časa. Milijonsko mesto, lesene hiše ena ob drugi. Ga je podtaknil Neron ali eden njegovih? So ga zanetili kristjani, “nevarna” nova religija na pohodu. Po Neronovem ukazu požara niso smeli gasiti. Neron je bil prvi, ki je začel s preganjanjem kristjanov, domnevnih krivcev za požar. Ob gorečem Rimu naj bi recitiral svojo pesnitev o goreči Troji. Na velikem delu pogorišča je zgradil Domus Aurea (zlato hišo), razkošen kompleks palač, jezer, umetno zasnovane pokrajine… V preddverju je stal njegov (bronast, marmornat, zlat?) kip, ki ga je ustvaril grški kipar, skoraj 40 m visok, Collossus Neroni.

Po Neronovem koncu so Domus delno uničili in zasuli z zemljo in nad tem zgradili nove stavbe. Nekaj tega blišča so pričeli odkrivati v 15.stoletju. Rafael je vzorce stenskih slikarij posnemal v vatikanskih stanzah…

Neronova vladavina se je sprevračala v tiranijo. Nihče ni bil več varen, posebno, če je imel kaj pod palcem, če mu ni bil dovolj naklonjen, če ni dovolj občudoval pesnika, umetnika v njem. Hitro je bil obtožen kakšne zarote, da so mu lahko zaplenili premoženje. Ob tem je bil Neronu v veliko pomoč Tigelin, njegov zvesti sluga, načelnik njegove Pretorijanske garde.
 

[Neron - Zrnec med dvema poloma sveta: učitelja, filozofa... Seneko je umirjeno krasno upodobil Janez Hočevar, Neronovo oprodo, slugo za umazane posle, Tigelina, pa odlični Saša Tabaković. Foto: SNG Drama Ljubljana.]
 
Neronu slave ni bilo nikoli dovolj. Na njegovo slavo so potekali razni “umetniški” festivali, športne igre. Neron je bil seveda vsakokrat spoznan za najboljšega od najboljših…

Znana pa je še ena posebna trendovska zadeva tistega časa. Homoseksualnost v tistih časih ni bila nič posebnega, nenavadnega. Za razliko  od grške pederastije so si omikani Rimljani omislili odrasle partnerje nižjega stanu, iz vrst plebsa ali sužnjev. Ob tem so oni igrali vlogo aktivca, drugi pa pasivca.
Neron si je verjetno zaradi trenda, iz ekscesnosti, omislil dva ljubimca.

Prvi je bil Sporus, dal ga je kastrirati in ga je obravnaval kot žensko, ženo. Tako pri zunanjem izgledu kot pri spolnih aktivnostih. S seboj ga/jo je vlačil in razkazoval po raznih prireditvah. Drugi ljubimec je bil Doryphorus, tega ni dal kastrirati, zato sta bili vlogi obrnjeni, Neron naj bi bil v tem odnosu pasivec. Z njim se je celo poročil in to je prva zabeležena poroka med dvema moškima.

Ko je bila mera polna, upori proti Neronovi tiraniji pa številni in močni, Neronu ni ostalo drugo kot pobeg. Ob slutnji bližajočega neizogibnega se konca in mučne smrti je ob pomoči svojega zaupnika še pravočasno naredil samomor. Baje naj bi bile njegove zadnje besede: “Kakšen umetnik umira z mano!”
Senat je po njegovi smrti razglasil prekletstvo njegovega imana (damnatio memoriae).
 
In kaj se je spremenilo od takrat do danes? Skoraj nič, ali pa samo fasada. Nravi in njih nosilci ostajajo enaki, samo njih zunanji izraz je postal času primeren, sodoben, vendar zato nič manj usoden. Neronov imamo v današnjem času veliko, (skoraj) vsak je lahko Neron: popularnosti in neizmernega občudovanja so željni politiki, takšni in drugačni zvezdniki, pri katerih bolj kot talent štejejo (pre)drznost in medijski pomp… Politiki se velikokrat obnašajo kot pop zvezde. Verjetno ni bil slučaj, da se v predstavi na enem od transparentov pojavi Berlusconijeva slika… Za utrjevanje oblasti se danes uporabljajo podobna sredstva, samo malo bolj prikrito je vse skupaj.

Ni se treba ozreti daleč naokrog, da najdemo kakšnega Tigelina, zvestega oprodo svojemu gospodarju. Tudi Popeje Sabine se sprehajajo med nami. Pa koliko “zlatih hiš” je po Sloveniji. Če prav pomislim, so bili tisti časi, če jih primerjam z današnjimi, samo drugače grozni ali pa drugače lepi… Kakor se vzame.

Ikarus

  • Share/Bookmark
 

3 odgovorov na “Neron”

  1. ihim  pravi:

    Mi je dalom misliti. Kako hitro smo pripravljeni videti stvari črno-belo, obsojati, ne da bi pometli pred svojim pragom. Gotovo se tudi v nas med drugim lahko najde tudi malo Nerona. Na tak ali drugačen način.
    Bi si predstavo rad ogledal.Če že nisem prepozen. Bom preveril.

  2. biksen  pravi:

    ikarus, zbudil si mi radovednost. si bom šel ogledat. posnetek z vetrihovo je obetaven.

  3. ikarus  pravi:

    @ihim
    Ja, čisto v vsakem ga je malo. V nekaterih celo malo več. Ni pa dobro, če taki dobijo moč. Konec aprila sta še 2 ali 3 predstave, za naprej ne vem, bodo pa na sporedu še jeseni, ko je zaradi dolgih večerov obisk teatra za mene sicer bolj primeren. Ampak jaz nisem mogel dočakat.
    Je dobro prej prebrat gledališki list, kjer je malo zgodovine, pa besedila pesmi… Lahko posodim.

    @biksen
    Je za videt. Čeprav malo me je motilo, ker je bilo besedilo, takrat ko npr zbor udari krešendo, zelo težko razumljivo.
    Ali pa sem jaz že mal naglušen.
    Preden boš šel/boste šli, povej, ti posodim gledališki list.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !