Kabinet; erotična zgodba; 1

Moje honorarno predavateljstvo ima tudi senčne strani. Ena takšnih je, da moram v prazno čakati študente na govorilnih urah. Med letom ne pride nihče, res nihče. Zdaj, ko jih je pol padlo na prvem izpitnem roku, kapljajo z vprašanji, ki bi jih bili morali postavljati pri vajah. Sodobni študentje pač, ki najprej pridejo na turistični ogled izpitnih pol in šele potem odprejo zvezek z zapiski in vajami. Z učbeniki se najraje na obremenjujejo, potiskan papir je za internetne generacije tehnološka žalitev.

To pozno četrtkovo popoldne ni bilo še nikogar. Naveličal sem se klikati po internetu. Naslonil sem nazaj v pisarniškem foteljčku na koleščkih, odložil noge na mizo in čez konice čevljev gledal proti vratom. Za svoja predavanje se vedno pripravim. Recimo tako, da si skrbno zloščim čevlje. Prepričan sem, da to pušča vtis rednosti in skrbnosti. Kabinet, ko so mi ga dodelili, si delim s z dvema drugima predavateljema, ki ju nikoli ne vidim. Popoldne imam tu sveti mir. V četrtek popoldan itak in več nikjer nikogar, po drugi uri nova Univerza izumre. Življenje se vanjo vrne ob osmih zvečer, ko pridejo čistilke. Priznam, to popoldansko časovno črno luknjo sem po premisleku izbral sem, da mi študenti ne bi hodili iz dolgčasa in brez potreba utrujat.

POZOR: TO JE ZGODBA S SEKSUALNO VSEBINO IN JE ZATO PRIMERNA LE ZA POLNOLETNE BRALCE IN BRALKE.

Oprema v kabinetu mi ni všeč, čeprav še diši po novem. Najprej zato, ker je pisalna miza tako neumno oblikovana, da v škatli pod njo ne morem iztegniti nog. Tako rekoč prisiljen sem jih dajati na mizo. Potem zaradi barve. Če se moji črni čevlji črno svetijo, je to eno. Če se črno sveti vse pohištvo, je to nekaj drugega. Nekaj pretiranega, zlasti v tem majhnem deželnem mestecu in na tej izjemni ustanovi. Vse je še bolj temačno, ker vedno spustim žaluzije. Čakaje na študente si ob računalniku krajšam po moško. Res ni treba, da bi me kak zapozneli sodelavec iz sosednjega trakta opazoval skozi okno pri masturbiranju, to je intimno opravilo. Ne bojim se, da bi me presenetil kak študent. Kabinet je na koncu hodnika in skozi tanke predelne stene se v grobni tišini sliši vsak korak. Toliko manir tudi še imajo, da potrkajo, preden vstopijo, čeprav potem pozdravijo z: »Živijo!«

Danes nisem našel nič zares novega in vročega. Naveličal sem se in izklopil računalnik. Najraje bi malo podremal, a mi v tej pozi to ni šlo. Zato sem ždel in čakal. In dočakal korake iz daljave. Prisluhnil sem: po hodniku je drobila ženska. Hitro sem pospravil noge z mize in odprl strokovno revijo, ki je čakala na kupčku zraven telefona. Potrkala je.

»Napre-ej«!
»Dober dan!« me je že med vrati pozdravila Brigitka in takoj obstala:
»Kako imate temno, gospod profesor!«
Roke je sklenila na prsih in z narejeno prestrašenostjo zaokrožila z očmi. Brigitka je ena mala psica, že od prve ure predavanj se poigrava za menoj.
»Brigita, mene se ja ne bojite!«
»Prav imate, vas se ne bojim.«

Čez lice se ji je takoj zapeljal nasmeh. Roke je spustila, prepleta prste in obrnila dlani proti tlom. Z nadlaktmi je pri tem nekoliko stisnila joške, ki so bile tako na tesno stlačene v nizek modrček, da je grozilo, da bodo kipnile čezenj. Vražja ženska. Oblila me je vročina.
»Ker se vas ne bojim, sem prišla k vam z eno idejo. Bi se lahko pogovorila z vami?«
»Nagnila je glavico, jo malce obrnila proti tlom in me izpod dolgih trepalnic drzno gledala v oči. Poznam ta pogled. Med predavanji me je z njim večkrat skušala zmesti. Uspelo ji je samo prvič.

»Govorilne ure so, na voljo sem vam. Povabil bi vas, da sedete. Žal je v kabinetu samo stol, na katerem sedim, na ta problem morete študenti opozoriti dekana. Greva na klopce v avlo?«
»Ne, ne, ne, sploh ne.«
Na hitro se je ozrla okoli sebe.
»Jaz sem praktično dekle.«

Pristopila je, odmaknila nekaj papirjev na zunanji rob pisalne mize (med sklanjanjem se je prestopila in mi z napeto ritko pomigala pred nosom), se zavihtela nanjo in že je z nje bingljala z golimi nogicami. Pol metra od mene.
»Saj nimate nič proti?« Ugriznila se je v členek pokrčen kazalec in zaigrala zaskrbljenost. Dekle je čisti eksces. Verjetno jo zato privlačim, ker je začutila, da sva iz podobnega testa. Stavim pa, da se ji ne sanja, da je moj pogled na svet širši od pogleda drugih moških, s katerimi koketira.

»Brigita, kako bi lahko imel kaj proti?«
Njena bližina me dražila bolj, kot bi si rad priznal. Danes je bila vsa roza: rožnata bluzica, prekratko rožnato krilce in rožnati sandalčki, pravzaprav le nekaj trakcev in podplatek na koncu nogic. Se razume: rožnati lak na krempeljcih rokic in nogic. Vse ostalo je bila rožnata golota, čista polt in napete obline, prežete s erotiko naravnega talenta. Tej študentki bi morali nemudoma podeliti doktorat iz obvladovanja moških, čeprav jih še nima dvajset.

Odprla je rožnato torbico in iz nje z dolgimi prsti potegnila indeks.
»Prišla sem vpisat izpit in vas vprašat, ali bi bili moj mentor za diplomsko.«
Fiksirala je pogled med moje oči in se pahljala z indeksom. Najprej pred licem. Nato je privzdignila vogalček ovratnika rožnate bluzice in se popahljala v dokolte.
»A ni danes soparno, profesor? Meni je tako vroče…«
Stokrat presneta mrha. Prišla se mi je nastavit, da bi zlahka prišla do diplome.

»Zares vroče je postalo, odkar ste vstopili vi.«
Gledal sem Brigitko, ki mi je pognala kri po žilah. Kar sem ji rekel, je bila čista resnica. Deklo bi bilo presežek že v pravem mestu, v tem okolju je čista desetka. Sojeno ji je, da postane žena kakšnega podeželskega veterinarja, ugledna in dobro preskrbljena gospa, ter čista travma desetin drugih moških, ki jih bo za šport spravljala ob pamet.
»A bi potem bili moj mentor?«

Ni se več pahljala. Vogalček indeksa je zataknila za najvišji gumbek na bluzici. Še vedno me je s pogledom merila med oči, le nogice so ji lezle nekam narazen.
»O začetka sem uživala pri vaših urah. Vem, da boste dober mentor.«
Imela me je v oblasti. Globoko sem dihal, sedel pri miru in premišljeval, kako naj se je lotim.
»Oh!« je dahnila in spustila indeks, da ji je zdrsnil me nekoliko razmaknjena stegenca. S prstki obeh rok se je rahlo dotaknila svoje bradice. »Padel mi je,« je dahnila medtem, ko me je gledala z velikimi očmi.
»Tu sem, da vam pomagam.«

Na stolu na koleščkih sem se zapeljal pred njo, jo nežno prijel za kolena in jih razmaknil.
»Profesor?« je mjavknila.
»Ja?« sem jo vprašal, ne da bi jo gledal v oči, ko sem med njenimi nogicami oprl indeks in ga polistal do prave strani.
»Izpit vam bom vpisal.«

Iz razmaknjenega mednožja sem na prstih in obrazu bolj intuitivno kot stvarno čutil žehtečo sparino prebujenega ženskega splovila. Nisem hotel pogledati naravnost tja, želel sem, da skrivnost ostane vsaj še nekaj trenutkov skrivnost.
»Kako ste dobrega srca …« je dahnila in že sem čutil njene nohtke na zatilju in skozi srajco na hrbtu.
»Brigita, motite me.« Res sem komaj vpisal tistih pet besed. Nato sem pred njo vstal in ji pokazal knjižico: »Glejte, kako grdo sem se zmotil!«
»Pa ste se res.« Že mi je jemala iz rok indeks, v katerega sem namesto sedmice vpisal desetko.
»Tako sem vam hvaležna…« Zgrabila me je za nadlakti in se potegnila proti robu mize, torej k meni. Že me je držala za erekcijo, ki je skozi hlače vpila, da hoče na prosto.
»No, boste moj mentor?«
»Počasi.«
Trdno sem jo prijel za roko in jo odtrgal s Tvrtka.
»Najprej se moram z vami pogovoriti.«

Odpel sem ji zgornji gumbek na bluzici.
»Od predavateljev se pričakuje, da se ne zapletajo s študentkami.«
Odpel sem ji drugi gumbek.
»Dokler ste moja študentka, se bom v popolnosti držal prejšnjega pravila.«
Odpel sem ji tretji gumbek.
»S tem, ko sem vam vpisal izpit, ste nehali biti moja študentka.«
Odpel sem ji četrti, zadnji gumbek.
»Zato ne bom vaš mentor, da ne bi spet postali moja študentka.«

Slačil sem ji bluzico im notranje drhtel zaradi pogleda na njene prsi.
»Ker pa zelo cenim vašo prizadevnost, sem vam pripravljen pomagati.«

Ko sem se lovil z odpenjanjem modrčka, sem povedal bistvo:
»Vaš mentor torej nočem biti, lahko vam pa napišem celo diplomsko, če boste prizadevni.«
»Ja, profesor! Bom prizadevna.«
Že je stala na tleh, se stiskala k meni in mi z rokami potovala po hrbtu. Zbal sem se, da mi bo z nohti razparala srajco.
»Zelo bom prizadevna.«

Zasadila mi je nohte v zadnjico, ko je dodala: »Vsak teden bom pri vas. Nobenih govorilnih ne bom spustila.«
Dvigovala se je na prste, da bi se stegnila do mojih ustnic.
»V koliko mesecih bova gotova?«
»V treh, Brigitka, v treh.«
Izgubil sem se v njenem poljubu. Z levico sem jo držal med lopaticami in z desnico lovih njene joške. Sanjska velikost zame: ravno toliko velike, da ne sedejo v dlan. Grabiš, grabiš, na zagrabiš – vedno ostane presežek, ki se ga ne da obvladati.

V tistem je potrkalo. Sveta nebesa! Dekle me je povsem odtrgalo od realnosti, pozabil sem, da nisva sama na svetu. Ne, ne moreva se pritajiti, preblisnilo me je, da sem ključ pustil v ključavnici na zunanji strani vrat. Brigita, kaj naj s teboj? Prijel sem jo za ramena in potisnil pod mizo, v tisto škatlo, v kateri se ne da iztegniti nog. Hitro pograbil bluzico in modrček in ju vrgel k njej pod mizo. Zategnil vozel na kravati, sedel na stol, se primaknil k mizi, potegnil k sebi revijo in rekel:
«Napre-ej.«
»Dan! Sem že mislil, da vas ni.«

Njega se je manjkalo! Najbolj seksi študent v letniku. Trudil sem se umirjeno dihati.
»Dan, Žan. Sem tu, sem. Saj vidite, da sem. Poglobil sem se v članek in želel do konca prebrati misel.« Spreletelo me je, ko sem opazil, da držim revijo narobe obrnjeno. Hitro sem jo zaprl in zavrtinčil po mizi.
»Kaj vas je prineslo?«

Paglavec je lenuh. Pol leta ga ni bilo nikjer, v šolo je spet začel hoditi maja, ko si je zelo prizadeval, da bi ga opazil. Sedal je v sprednje vrste in postavljal vprašanja zaradi vprašanj, pojma nima o predmetu. Danes je bil na predavanjih v kratkih hlačah. V prvi vrsti. Luštkan ko hudič. S kosmatimi nogicami, kot hudičku pritičejo. Truditi sem se moral, da nisem ves čas z očmi visel na njem, zlasti na nogicah in mednožju, kadar se je razkrečil. In da nisem izgubil niti predavanja.

»Glejte, profesor. Saj vem, bil sem nekoliko več odsoten, kot bi smel…«
»Vem tudi jaz, ja. Baje ste bili na turneji…«

Mali igra bobne v bendu. V neki lokalni skupini, ki je ne poznam. Nosi se kot mali zveznik. Vseeno mu je postalo nerodno, da vem za te reči. Prestopal se je, ko mi je pojasnjeval:
»Dve turneji, ja.« Potem ga nisem dobro slišal, ker se je Brigitka pod mizo zbudila in mi začelo z rokami segati pod hlačnice in me otipavati po mečih. Da bi prikril zmedenost, sem ga prekinil:
»Ja, Žan. Ampak, saj veste: glasba je vaša zasebna stvar. Samo z bobnanjem ne boste nikoli naredili te šole. Kaj ste me prišli vprašat?«
»Zanima me, kako bi lahko naredil izpit.«
»A? Lahko ga ne boste mogli naredili. Študirati boste morali.«
»Ja, vem. Pa ne vem, kako naj se lotim. Toliko imam vseh obveznosti! Ne bi rad izgubljal časa. Pripravljen sem storiti vse, da bi čim prej naredil izpit pri vas.«
»Prosim?« Vprašanje je bilo namenjeno tudi Brigitki, ki je pustila meča in se je z rokami približevala zadrgi. S stolom sem se zapeljal globlje pod mizo.

Žan me je čudno gledal in dahnil: »Ne razumem. Zakaj ste rekli ‘prosim’?«
»Žan, povejte mi: ste gej?«
»Prosim?«
»A ste pedrček?«
Popolnoma rdeč je postal. Zgrožen.
»Ne! Zakaj?«
»A vi veste, kaj pomeni, če pride k meni v kabinet študentka in mi reče, da je pripravljena storiti vse, da bi naredila izpit?«

(se nadaljuje)
Biksen

  • Share/Bookmark
 

15 odgovorov na “Kabinet; erotična zgodba; 1”

  1. ihim  pravi:

    Vroče. Čeprav takih izpitnih rokov ne odobravam in tako dobljenih ocen ne bi nikoli sprejel pa mi je žal, da se na kakšni govorilni uri vseeno nikoli nisem oglasil. Saj jih imajo asistentje tudi a ne.

  2. Domen  pravi:

    Sori, priznam, prebral samo zadnja dva odstavka, ampak me nekaj hudo zanima. A si v povedi ”Nosi se kot mali zveznik” namenoma napisal zveznik namesto zvezdnik. Najprej sem mislil, da si se zmotil, potem mi je pa prišlo na misel, da je zveznik nasprotje od brezveznik. Vem, da je bedno, ampak vseeno me zanima, kako je zdej s tem? :D

  3. biksen  pravi:

    @ihim: zgodba ima nadaljevanje, kjer boš lahko razbral, da ima tudi pripovedovalec svoja moralna stališča. tako stroga kot tvoja seveda niso. jasno, v času govorilnih ur so vrata odprta vsem.

    @domen, preveč mi pripisuješ. gre za navadno šlamparijo: za zvezdo, ki je izgubila “d”. ni, da bi podrobnosti preziral, jih pa prezrem.

  4. blaz  pravi:

    lol. zveznik pa že ni nasprotje brezveznika. :P

    zvéznik -a m (ẹ̑) knjiž. vezist: minerji in zvezniki so odšli naprej

  5. ihim  pravi:

    Zdaj sem pa izšpadel kot nek moralni zadrtež. No, me prav zanima kako se bo nadaljevalo.

  6. Smučarček  pravi:

    Super…všeč so mi tvoje besedne zveze ala turistični ogled izpitnih pol…skratka komaj čakam nadaljevanje ;)

  7. ikarus  pravi:

    Uf, slutim, da bo še zeeeelo vroče!

  8. simple  pravi:

    Joj, zdej bom mogo pa cel teden čakat, da bom lahko prebral nadaljevanje!! ;) Ker “suspense”!

  9. biksen  pravi:

    dragi moji, teden bo hitro mimo, takrat bo vse jasno. obljubim!

  10. sergei  pravi:

    A lahk tud študenti drugih faksu pridemo na govorilne kej vprašat? :) ) joke…

    Sej vem, da bi se blo težko upret taki študentki, sam js bi jo postavu na realna tla, kuzlo! Nej se usaj kdaj pa kdaj kej potrudi

  11. biksen  pravi:

    sergej, sergej! punči se trudi na celi črti. ona je naredila izpit, še preden je prišla šarmirat.
    joke? šit, spet bo dolgčas.

  12. sergei  pravi:

    In za en izpitek dobi za nagrado narjeno diplomsko?!?
    Vseeno upam, da bo nadaljevanje maximalno erotičen ;)

    Četrtkovi popoldnevi, praviš :) mogoče pridem, če te najdem :) in če te najdem, te sigurno ne bom ”brez potrebe utrujal” ;)

  13. garry  pravi:

    Hehe, hudiček s kosmatimi nogicami….sliši se nadvse zanimivo :-P
    V starih časih sem tudi jaz nekaj predaval, zna biti kar naporno, če je takihle Brigitk in Žanov polno okoli tebe ;-)

    Kako se bo tole nadaljevalo, prepričan, sem da se bo bo tale salto mortale odlično iztekel.

    Drgač sem pa mislil, da si začel bojkotirat, k si nas en teden pustil praznih rok ;-)

  14. biksen  pravi:

    @sergei: iniciativa je tvoja!
    @garry: bojkot? daj, daj. urednik je presodil, da se na aktivistični vikend ne bere take vrste prispevkov.

  15. garry  pravi:

    Aja, pol ga je treba mal našeškat. :-P

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !