Sweet dreams are made of this…

Ljudje prespimo tretjino svojega življenja. Vsako noč 8 ur ne delamo nič drugega, kot pa ležimo, ker naše telo pač rabi počitek. Doooooooolgčas. Kaj vse bi lahko počeli v tem času: žurali, pekli potico, seksali, imeli maraton gledanja Will & Grace,…

Med spanjem se vse telesne funkcije upočasnijo, en del telesa pa ostaja skoraj, na čase celo enako dejaven kot takrat ko smo budni. Ok, u bistvu sta tako dejavna dva dela telesa, ampak pustimo nočne erekcije pri miru. Jaz imam v mislih možgane. Razlika med njihovim delovanjem podnevi in ponoči torej ni v stopnji aktivnosti, ampak v tem, da podnevi delujejo predeli, ki so evolucijsko gledano mlajši in uravnavajo zavest, ponoči pa tisti, ki so evolucijsko starejši in uravnavajo podzavest… zaradi te razlike lahko podnevi delamo, kar nas veseli (ali pa ne), ponoči pa sanjamo.

O sanjah je znanega reltiavno malo. Še danes ne vemo, kako točno nastanejo, zakaj nekateri sanjajo samo črno belo, zakaj se nam med sanjami zdi čisto normalno, da med tem, ko skačemo z nebotičnika na nabotičnik, zraven nas pleše rumen slon v roza oblekci oz. ni nič presenetljivega, če nas začne osvajati Channing Tatum. Vemo samo, da je eden izmed namenov sanj intergracija kratkoročnega spomina, torej da preko njih analiziramo vse, kar se nam je zgodilo pred kratkim in si dolgoročno zapomnimo stvari, ki se nam zdijo pomembne. Ameriški staroselci so verjeli, da so sanje prav toliko resnično življenje kot naše »budno« življenje, tibetanski menihi pa naj bi preko njih spremljali umirajoče v posmrtno življenje.

Čeprav nekateri pravijo, da ne sanjajo, to ni res. Sanjamo vsi, vsako noč, problem je le, da si sanj ponavadi ne zapomnemo sanj. Prav tako ne sanjamo ves čas, ko spimo. Med spanjem ločimo več faz: 1, 2, 3, 4 in REM fazo. Človek prehaja od prve do zadnje faze večkrat na noč, za vsak cikel pa porabi 90 do 110 min. Faze 3 in 4 sta pomembni, ker so možgani takrat najmanj aktivni in zaradi tega se zjutraj zbudimo spočiti. Večina sanj nastopi oz. so najintenzivnejše v REM fazi, za katero so značilni hitri premiki oči (rapid eye movement). Nastopi približno 70 minut po tem ko zaspimo in traja 20-40 minut. Po zaključku REM faze nastopi zopet prva in cikel se ponovi.

V 80ih letih pa so plesoči slončki in lepotci v sanjah očitno zelo motili strica z imenom Stephen LaBerge, ki je psihofiziolog. Začel je raziskovati ali bi se v sanjah lahko zavedali, da sanjamo in kakšen vpliv bi imelo to na sanje, zavest, itd. Ugotovil je, da lahko s preprostimi tehnikami med spanjem dosežemo stanje, v katerem spoznamo, da smo sredi sanj. Na nek način se aktivira določen delež možganov, ki je sicer aktiven samo podnevi in tako lahko sanjamo z določeno stopnjo zavedanja. Če se včasih zdijo navadne sanje zelo resnične, so te sanje še bolj žive, jasnejše in zjutraj si jih veliko lažje spominjamo. Stanje oz. tehniko s katero to dosežemo je poimenoval lucidno sanjanje in večino tehnik ter pomenov »zavednega sanjanja« je opisal v knjigi Lucid dreaming.

Obstaja več tehnik, kako doseči lucidnost: najpreprostejša metoda je s prepoznavanjem tipičnih znakov sanjanja. Ti znaki so npr. preveliko število prstov na rokah, nezmožnost premikanja, letenje, izpadanje zob… v glavnem vse kar pač ni možno. Problem je kako te znake prepoznati, ker se nam zdijo čisto normalni. Spet zelo preprosta metoda: večkrat na dan si preštejete prste in če jih je toliko kot mora biti, ste budni. Če pa jih kaj manjka/je preveč/ spontano rastejo iz dlani obstaja pa velika verjetnost da sanjate. Poanta je, da se vsakič ko oseba šteje prste, resno vpraša »ali sanjam?«. Tako posredno vpliva na podzavest in prej ko slej se bo isto začela spraševati tudi med sanjami.

So še druge tehnike: prekinjanje spalnega cikla, direkten prehod iz budnosti v sanje, obstajajo pa tudi razni pripomočki in »rastlince«, ki pomagajo k doseganju lucidnosti.

In zakaj bi se sploh ukvarjali s tem? Prvič… lahko je nadvse zabavno. Čeprav nič ni resnično, s tem ko se zavemo, da sanjamo, dobimo zmožnost vplivanja na okolje in to brez pravil, ki nnas omejujejo v resničnem življenju in brez posledic. Koliko je to moralno in etično sporno, naj presodi vsak sam, ampak predstavljajte si, da lahko končno oklofotate Ljudimilco ali če ste bolj pohotne narave, seksate z Bradom Pittom. V lucidnih sanjah je človek omejen samo z lastno domišljijo in zmožnostjo vzdrževanja sanj v lucidnem stanju. Ta zmožnost se pa kot večina stvari z vajo izboljšuje.

Poleg tega, da so lahko zabavne, pa so lucidne sanje lahko tudi koristne. Z njimi lahko ljudje, ki trpijo za nočnimi morami dosežejo, da se le te prenehajo. Prav tako se lahko ozdravijo raznih fobij, tako da se v sanjah soočijo s strahovi in jih premagajo. Psihoterapevti večkrat analizirajo sanje svojih pacientov, saj naj bi te odsevale našo podzavest, ki je drugače nedostopna celo z hipnozo. Obstajajo domneve, da lahko oseba preko lucidnih sanj tudi vpliva na svojo podzavest in jo tako spreminja, skupaj z njo pa tudi svojo osebnost. Te domneve so zaenkrat bolj ezoterične narave in še nimajo nobene znanstvene podlage.

Pojavi se vprašanje ali bi lahko človek, ki je skrajno nezadovoljen s svojim življenjem, preživel večino časa v sanjah… da bi takorekoč zamenjal resnično življenje za nekaj, kjer bi bil srečen, čeprav ne bi bilo resnično. Odgovor je ne. V več opravljenih raziskavah se je pokazalo, da če se poveča količina (REM) spanja, postane lucidno sanjanje zelo oteženo. Poleg tega si ljudje sanje zelo težko zapomnemo. Z raznimi vajami in pisanjem dnevnika sanj se tudi ta zmožnost lahko poveča, vendar samo do neke mere.

Brad in Channing vsako noč torej odpadeta… pa kaj potem, prava stvar je tako ali tako najboljša :)

Čimo

  • Share/Bookmark
 

14 odgovorov na “Sweet dreams are made of this…”

  1. simple  pravi:

    Lucidno sanjanje je zakon. Sem mi je enkrat zgodilo v sanjah, da sem se zavedal, da sanjam, in sem si potem malo več prebral o tem na netu. In res je. Velikokrat sem šel potem po ulici in poskušal najti kakšnega hudega tipa. :D Pa letel sem lahko in gledal CNN. Samo, ko se enkrat začneš zavedati, da sanjaš, potem se sanjanje kmalu zatem konča in se zbudiš. Ali pa se spet nehaš zavedati, da sanjaš. Človeški um je čudna stvar! :)

  2. glavca glavca  pravi:

    Precej raje kot Ljudmilico, v svoje sanje pripeljem Channinga. :D In tudi nekoga s tukaj gor. ;) Že štejem. ;)

    Matej G

  3. bejba  pravi:

    Se strinjam s Simple; lucidno stanje je res fajn! Na začetku rabiš mogoče nekaj tednov, da se naučiš in navadiš, potem je pa ful zabavno hodit spat :) Nisem se pa še naučila “pripeljat” nekoga v sanje, mogoče kdo ve, se to da? Zaenkrat samo razpolagam s tem, kar si možgani narišejo :)

  4. simple  pravi:

    Hahha, bejba, na začetku je res tko. Tud meni še ni uspelo nekoga priklicati v sanje. Nekje sem slišal, da si moraš zamisliti “in zdaj se bo prikazal/a za naslednjim vogalom” al nekaj v tem smislu. :D Bom danes zvečer poskusil. ;)

  5. jaka  pravi:

    Mar ni tako, da če se zbudiš in imaš trdega, pomeni, da si se zbudil iz faze REM in takrat se tudi spomniš tiste jutranje sanje?

  6. sakir sakir  pravi:

    Bolj zabavno je, ne, ko si nekoga pripelješ v sanje, ampak ko ti odideš do nekoga, ki kot ti, sanja.
    Tu šele domišlija dobi razpeta krila, ki lahko sanje pripelje tudi v resničnost. ;)

  7. Čimo  pravi:

    @simple: ja, pri meni je bilo isto :) Zbudiš se pač zato, ker postaneš navdušen nad spoznanjem da sanjaš…srčni utrip se ti poviša, pospeši se dihanje….telo se pač začne zbujati. Baje pomaga, da se hitro osredotočiš na neko podrobnost v sanjah in poskušaš opaziti čimveč detajlov.
    @glavca: Gabra mogoče ? :D
    @bejba: pripeljati v sanje? Prvič slišim :) Pač če se na nekaj dovolj skoncentriraš, se to v sanjah zgodi oz. pojavi.
    @jaka: Sanj se spominjamo ponavadi, če se zbudimo med ali pa ravno po REM fazi. Sicer lahko sanjamo tudi med 2. fazo spanja, vendar so takrat sanje kratke in nejasne….to se naprimer zgodi med popoldanskim spancem, ko sanjamo kjub temu, da pridemo samo do 2. faze spanja, medtem ko 3., 4. in REM sploh ne nastopijo. Za trdega pa REM faza ni pogoj :)

  8. simple  pravi:

    Btw, Čimo, dobro fotko si izbral za članek! :D

  9. Gaber  pravi:

    Ljubi Čimo :D Kdaj naj pridem v tvoje sanje? ;) Rad pridem. Zelo. Nagec! Res! :D Jao! Totalno padem na take iskrive čričke.

  10. garry  pravi:

    jao, čimo ti si tak sanjač!!!
    Kdo pa ma čas v sanjah prste štet, če je sredi vročega sexa???
    Včasih mam sanje o prihodnosti….sanjam kraje na katerih sem šele čez nekaj let!

  11. Tom  pravi:

    sanje so res uganka. npr. intimno z tipom še nisem bil in tudi sanjal še nisem nikoli (ne da bi se spomnil), sem pa že letel, zobje so mi odpadali…smešne zadeve.
    Ženske in seks sem sanjal. nazadnje sem sanjal neko punco v katero sem se močno zatreskal, kar ni pomembno. zdi se mi bolj zanimivo to da sanjaš osebo, z jesnim obrazom, postavo, značajem in to osebo spoh ne poznaš, ne obstaja, ali pač.

  12. Čimo  pravi:

    @simple: sleeping beauty ;)
    @gaber: tebe sanja že verjetno čisto preveč ljudi :D
    @garry: sem sanjač ja :) ….and proud of it…v tebi je pa očitno nekaj šlogarce :D

  13. garry  pravi:

    Šlogarca pa nisem, prej Mag ;-)

  14. Čimo  pravi:

    @Tom: Simbolika sanj je za vsakega različna, je pa baje izpadanje zob v sanjah povezano z visoko stopnjo stresa. Jaz bi se s tem kar strinjal, ker to sanjam ponavadi pred izpiti.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !