V zadnjih letih več lezbičnih kot gejevskih porok

[Foto]

Na Švedskem imajo istospolni pari tako kot raznospolni od 1. maja možnost skleniti zakonsko zvezo. V mesecu maju je to storilo 37 lezbičnih in 11 gejevskih parov. Statistika švedskega statističnega urada zajema le tiste pare, ki prej svoje zveze niso registrirali. Natančnejši pogled v statistiko nudi še nekaj precej zanimivih ugotovitev …

[Foto]

Transspolni osebi, ki v Veliki Britaniji prestaja dosmrtno zaporno kazen zaradi uboja in poskusa posilstva, ki ju je zagrešila še kot moški, so zavrnili prošnjo za premestitev v ženski zapor …

[Foto]

Danska prestolnica je od sobote do konca tega tedna v znamenju World Outgames. Gre za mednarodno prireditev, ki poleg športnih tekmovanj v enaki meri obsega tudi kulturni program in konference o človekovih pravicah. Direktor iger Uffe Elbaek je prireditev zato označil za 3D olimpijado. Elbaek prireditev vidi kot priložnost, da se Köbenhavn svetu predstavi kot napredno mesto in pošlje nekaj upanja tistim, ki živijo v bolj homofobičnih državah. Režiser Džihada za ljubezen, Parvez Sharma, ki se je v filmu posvetil odnosu med islamom in homoseksualnostjo, pa meni, da Elbaek ni povsem realističen. Prireditev je danske medije kar precej zaposlila. Če vas zanima, zakaj, kliknite za nadaljevanje …

POROČA SE VEČ LEZBIČNIH KOT GEJEVSKIH PAROV
V državi z 9,3 milijona prebivalcev so leta 1995 uvedli registrirana istospolna partnerstva. Do leta 2008 je zvezo registriralo 1223 lezbičnih (L) in devet manj gejevskih (G) parov. Skoraj povsem enako je tudi razmerje med številom moških in žensk v 9,3 milijonski Švedski. Zanimivo pa je, da so L pari po številu šele v zadnjih letih ujeli G pare.

Pri obojih, G in L parih, je bil glede na število novo registriranih zvez prvi vrh prav na začetku, leta 1995. Takrat se je registriralo 250 G in nekaj manj kot 100 L parov. Številki novoregistriranih parov sta se do leta 1998 strmo spustili, in sicer do približno 75 (G) oz. pod 50 (L). Nato se je trend za oboje spet obrnil navzgor, pri čemer je število novoregistriranih L parov naraščalo hitreje. Leta 2003 se je tako registriralo skoraj enako število L in G parov, leta 2008 pa je bilo razmerje novoregistriranih L in G parov že 250:150 v prid L.

Največje število žensk v registriranih partnerstvih je bilo leta 2008 starih med 30 in 34 let, najpogostejša starost moških pa je bila med 45 in 49 let. Povprečna starostna razlika med partnerkama v zvezi je bila 5, med partnerjema pa 8 let.

Švedski statistični urad navaja še, da se je število otrok v istospolnih zakonskih zvezah v zadnjem desetletju povečalo za desetkrat. Ob koncu 90. let je bilo manj kot 70 otrok, ki so živeli v družini z registriranima partnerjema istega spola, pri čemer je šlo v skoraj vseh primerih za ženski. Leta 2008 pa je bilo takih otrok 749. 706 jih je živelo z dvema materama, 43 pa jih je imelo dva očeta.

Seveda pred uvedbo istospolnih zakonskih zvez vsaj eden od staršev istega spola uradno ni mogel imeti tega statusa. Švedska je to neenakost odpravila. Kdaj jo bo Slovenija?

Tukaj si lahko preberete še statistiko o kraju bivanja registriranih parov in njihovem izvoru oz. kraju rojstva.

PRAVICA DO SPOLA, SPOLNE IDENTITETE IN SPOLNEGA IZRAZA
Odvetnica transspolne zapornice, ki so ji zavrnili prošnjo za premestitev v ženski zapor, je na sodišču povedala, da je njena klientka ženska, ujeta v moško telo. Uradno si je že spremenila spol, kar v Veliki Britaniji omogoča zakon o spremembi spola iz leta 2004, s hormonsko terapijo je že dobila oprsje, zdaj pa si želi spremeniti še genitalije, vendar zdravniška stroka zahteva, da mora pred operacijo vsaj nekaj časa živeti kot ženska. To pa v moškem zaporu ni mogoče, s čimer se njeni klientki krši pravica do zasebnega življenja, ki izhaja iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, je dejala odvetnica Phillipa Kaufman. Trdila je še, da bo njena klientka lahko živela svojo spolno identiteto in izpolnila pogoje za operacijo spola le, če bo premeščena v ženski zapor.

Vir: Pink News

DO YOU FEEL KÖBENHAVN?

Indijski režiser Parvez Sharma, ki bo v okviru World Outgames govoril na konferenci o človekovih pravicah, meni, da prireditev udeležencem ne dá znanj in spretnosti, na podlagi katerih bi lahko v svoji domovini vplivali na spremembe. Sharma opozarja, da je ideja o enakopravnosti vzklila na Zahodu. Širitev v druge predele sveta ovira že jezik, saj nekaterim jezikom, kot so arabščina, hindi in farsi, kratica LGBT ne pomeni nič, ker nimajo izrazov za te pojme. Tamkajšnji ljudje zato ne morejo izoblikovati takšne identitete, kot jo lahko na Zahodu.

Sharmo skrbi tudi, da se bodo nekateri udeleženci prireditve znašli v nevarnosti, ko se bodo vrnili v domovino. Prav zaradi tega so nekateri mestni svetniki predlagali, da se udeležencem prireditve zagotovi azil, vendar so parlamentarne stranke zavrnile predlog, da bi zgolj sama udeležba na World Outgames vplivala na pridobitev azila.

Časnik Politiken je v uvodnem komentarju ostro kritiziral, da udeležencev prireditve World Outgames na otvoritvi z govorom ni pozdravil noben politični predstavnik (predstavljajte si tak komentar v slovenskem časopisju). Nekateri mediji pa so kritizirali dejstvo, da je vlada za World Outgames namenila skoraj štiri milijone evrov. To je po njihovem mnenju preveč, glede na število udeležencev. Na igre se je prijavilo približno 5.500 tekmovalcev, čeprav so jih ob pridobitvi organizacije pred štirimi leti napovedovali več kot 15.000.

Ne glede na vse se športniki iz 98 držav, ki tekmujejo v 38 športnih panogah, dobro zabavajo. Če radi spremljate npr. wrestling, nogomet, plavanje ali ples – pojdite navijat za naše šampijone! Saj Köbenhavn ni tako (zelo zelo) daleč …

Vira: Guardian in The Copenhagen Post

Pripravil Domen

  • Share/Bookmark
 

24 odgovorov na “V zadnjih letih več lezbičnih kot gejevskih porok”

  1. sezirey  pravi:

    hehe zanimiv članek…transeksualka v ženki zapor..ja če hoče biti ženska potem je najbolje, da jo dajo v ženski zapor. :)

  2. Domen  pravi:

    Prispevek sem vključil zato, ker kaže, da imajo nekatere pravice vsi. Tudi določene skupine, kot so zaporniki in zapornice, ki jih v pojem ”vsi” ponavadi (avtomatsko) ne zajamemo.

  3. simple  pravi:

    “Švedska je to neenakost odpravila. Kdaj jo bo Slovenija?”

    Vedno sem vesel, ko Svetu EU predseduje DČ, ki izvaja zgledno politiko na področju pravic LGBT. V naslednji rotaciji bo na vrsti Španija, kar tudi ni slabo. :)

    Morda se bo trenutna vladna koalicija opogumila in dosegla popolno izenačitev pravic istospolnih parov. Predstavljaj si, da na svojo stran pridobi tudi nekatere poslance SDS, ker mislim, da bodo malo težko oporekali temu (ko se že tako “zavzemajo” za demokracijo in spoštovanje ČP). Mislim, da bo Janša pri sprejemanju novega družinskega zakonika (če se bodo zadeve urejale v tej obliki… hopefully!) svojim poslancem pustil proste roke pri glasovanju. Edino, če bodo spet podali kakšne predloge/amandmaje in bodo ti ignorirani s strani vlade, potem mislim, da bodo vsi uniformno glasovali proti.

  4. Domen  pravi:

    Ja, (vsaj nekateri) SDSovci bi lahko podprli enakopravnost. Meni se zdi, da stranka dela napako, ko se toliko istoveti s cerkvijo in vsem, kar sodi zraven, torej mačizmom, homofobijo itd. To naj pustijo NSi, SDS naj pa postane normalna stranka, ki bo imela pač desničarske gospodarske poglede. Slovenija nujno potrebuje normalno desnico. Tudi LGBTIQ bodo potem imeli večjo izbiro izbiro za volit, kajti zdaj v bistvu lahko volijo le levico (ki se je kot taka tudi bolj ali manj izkazala le v gospodarstvu, na drugih področjih pa ne toliko) ali pa nikogar. Kajti povprečen LGBTIQ volilec namreč človekove pravice, za katere vsak dan čuti, da se mu kršijo, verjetno postavlja pred gospodarsko politiko.

  5. aleks  pravi:

    potem bo pa najbrž še kar nekaj časa trajalo, da bo naše domače slovensko okolje to tudi dejansko sprejelo…

  6. simple  pravi:

    aleks, si ravnokar napisal komentar, ko sem prišel na stran. :)

    Po nekaterih raziskavah (ne morem ti podati vira, ker se ga zaenkrat ne morem spomniti) je zakonska ureditev pravic istospolno usmerjenih vodila do postopnega preobrata v javnem mnenju – torej večja podpora in toleranca ljudstva do homo porok in posvojitev.

    V vsakem primeru je vedno naloga države, da zagotovi spoštovanje človekovih pravic vseh državljanov, pa naj bo javno mnenje še tako proti. In prvi korak k odpravljanju homofobije je sigurno zakonska ureditev oz. izboljšanje trenutnega stanja.

  7. Domen  pravi:

    Oj, lepo da smo se srečali. :)
    Oba imata prav. Najbrž se tudi strinjata drug z drugim, le da je Aleks malček bolj pesimističen. Saj tudi jaz nisem nevemkako optimisičen, pa vendar … Oh, kaj naj rečem? Film Velika laž na SLO1 me je včeraj glede tega spravil v malce boljšo voljo. :)

  8. Pris Pris  pravi:

    Domen, vidim, da uporabljaš krilatico “LGBTIQ”, pa bi rad slišal tvoje mnenje o tem. Meni se namreč zdi, da je preveč črk in da se v isti koš povezuje nekaj, kar niti ne spada skupaj, tj. vprašanje spolne orientacije oz. preference in pa vprašanje (spolne) identitete, hkrati pa zadeve resnično zakomplicira.

    V primeru novega družinskega zakonika je dovolj le LG, vse ostalo bi bilo glede družinskih pravic zajeto v tem, saj poznamo le dva uradna spola (možne so le kombinacije MŽ, ŽŽ, MM).

    Sploh pa mi ni jasno, zakaj je zraven še črka Q.

  9. Pika Blogavička  pravi:

    “Q” je za queer, Pris. Američani sicer včasih pišejo LGBT(IQ), pri čemer je “I” za “intersexual” osebe (torej medspolne?), včasih pa se bolj razkomotijo in – v imenu inkluzivnosti – govorijo o “FLGBTTTIQQUA”, pri čemer je “F” za fetiše, drugi “T” za “two-spirited” (kot Indijanci oziroma ameriški domorodci pravijo transeksualcem), ta drugi “Q” pa je za “questioning” mladino, torej, recimo, “neopredeljne”. In zato imaš, kar se tiče ostalega, še bolj prav, kot si verjetno mislil :)

  10. simple  pravi:

    Ja, LGBTIQ je pač bolj inkluziven izraz. Tako da se v njem najde čim več različnih posameznikov. Seveda se v političnem diskurzu največkrat omenja LGBT in mislim, da še nisem nikoli slišal, da bi kdo od političnih predstavnikov uporabil daljšo verzijo kratice. Tako da ne skrbi, do zmede ne bo prišlo. :D

    Drugače pa tudi jaz na začetku nisem vedel, zakaj Domen uporablja daljšo kratico. :)

  11. Domen  pravi:

    Pika Blogavička in Simple, hvala za odgovora Prisu.
    Ko govorim o spolnih manjšinah, mislim na različne spolne idenetite, spolne usmeritve in na nek način tudi na spolne izraze, čeprav je v bistvu kar zapleteno, kaj kam spada. Izraz queer (Q) to kar dobro pokriva, se mi zdi.
    Ne vem, če imata L in G kaj iskati v družinskem zakoniku. Mislim, da so stvar družinskega zakonika istospolne zveze, ki pa jih nujno ne sestavljajo geji in lezbijke. Pri tej zadevi gre za spol, ne za spolno usmerjenost. In jaz bi spol kot uradno kategorijo ukinil. Da se ga vrže ven iz družinskega zakonika (v smislu, da se lahko med sabo poročajo le moški in ženske) je že en korak na poti k temu. Poročita naj se lahko dve osebi, saj ni važno, katerega spola sta. Ne vem, zakaj smo toliko obsedeni s spolom …

  12. simple  pravi:

    Ej, Domen, nisem vedel, da imaš svoj blog! :D Super! Bom tvoj zvesti bralec! :)

  13. Domen  pravi:

    Ja, en mesec bo kmalu. Upam, da boš našel kaj pametnega gor. No, saj če ne bo pametno, lahko pa tudi pokritiziraš. :)

  14. aleks  pravi:

    jz se strinjam s simplom :)
    zakonodaja je potreben, nujen korak. ampak prvi. pot do tega, da bom šel jaz lahkega srca s svojim partnerjem v katerokoli domačo vas, se tam z njim držal za roke, okrog naju bodo veselo poskakovali trije najini mali mulčki, mimoidoči pa ne bodo pomislili drugega, kot, kakšna luštna družinica, bo pa dolga. po moje.
    če se motim, bom samo vesel :)

  15. rubinstein  pravi:

    OK, fantje, jaz vas ne razumem. “706 jih je živelo z dvema materama, 43 pa jih je imelo dva očeta”- jaz bi temu rekla očeta in očima ter mati in mačeha, kajti vsak otrok ima enega očeta in eno mater, ne glede na to, kako in koliko časa se družijo v različnih družinah.
    @aleks “trije najini”-kako si predstavljaš, da ti jih bodo “izposojene” matere kar dale, ali kaj, ali si mislil posvojit sirote? Seveda, če si bosta omislila posvojitve, bosta imela kot kaže več šans kot par, kot pa samska.

  16. Domen  pravi:

    @Rubinstein: zakaj ne bi bilo mogoče imeti dve materi ali dva očeta? Vsak, ki posvoji otroka, postane njegov starš, ne glede na biološko vez. In če otroka posvojita dve osebi istega spola, potem ima otrok kaj pa drugega kot dva očeta ali dve materi. Glede tega, kar si napisala Aleksu pa (oprosti, če sem dobil napačen vtis) – se ti zdi kaj spornega v tem?

  17. rubinstein  pravi:

    Če gledaš biološko, je lahko samo en oče in ena mama, skrbi pa lahko za otroka eden ali dva, lahko tudi več ljudi, ki niso nujno biološki starši, pa sem v dvomih, ali se tem drugim lahko reče oče in mati, čeprav dejansko opravljata to družbeno vlogo, tudi bolj kot biološki starš, če ne skrbi za otroka. Če pa še ta skrbi zanj, imamo potem tri starše, ali kako? Ali štiri, če vsak biološki starš oblikuje drugo družino in tega otroka partner vzame tudi za svojega. Da niti ne razmišljam, koliko bi bilo mater, če se nova partnerja ločita.. potem pridemo do dveh! staršev, za določen čas?
    Po moje je zato samo ena mati in en oče, biološka, skrbi pa lahko za otroka eden, dva ali več, ali pa nobeden.
    Aleksu, ne, ni mi sporno, vsak ima svoje sanje. A je po moje neizvedljivo, razen če žensko izigraš ali vnaprej “prepričaš, da ti “podari otroka. Danes je sicer vse možno, vendar.. Aleks je najbrž še zelo mlad in naiven ali pa nekdo malo pretirava, samo za vtis?

  18. simple  pravi:

    Ja, in kaj zdaj? Vsak otrok ima po zdravi kmečki pameti enega biološkega očeta in eno biološko mater. Drugače otrok ne more biti spočet pa četudi pride do spočetja na vitri.

    Starš je zame tisti, ki skrbi za otroka, ga neguje, materialno in moralno podpira, mu da streho nad glavo, mu omogoči šolanje, itd. itd. To je zame starš. Pa ni važno, ali je biološki starš ali ne.

    Potem podaš neke hipotetične primere in se sprašuješ, kaj če bo pa otrok imel 10 staršev??? Ali 20??? O, Marija, pomagaj! Tako neumno zveniš. ;)

    Kar se pa Aleksa tiče, rubinstein, si že kdaj slišala za nadomestne matere, ki podarijo svojo maternico za spočetje “tujega” otroka? To je en način. Drugi bi lahko bil sporazumen dogovor z dobro prijateljico, ki bi bila pripravljena darovati svoja jajčeca. Potem tretja možnost je posvojitev. Pa, btw, v večini zahodnih držav je ravno obratno, da lahko samo samski geji in lezbijke posvojijo otroke, v parih pa ne morejo (vsaj zaenkrat).

  19. Domen  pravi:

    Simple, si me prehitel. Odličen odgovor. Hvala za pomoč. :)

  20. aleks  pravi:

    pravzaprav sem ves čas mislil, da jih prinese štorklja ;)
    resno: napisano je zgolj primer, moral bi ga začeti z ‘da bo šel katerikoli moški lahkega srca…’, in ne z ‘da bom šel jaz…’). vse ostalo seveda ostaja nespremenjeno.
    Domen, simple, tnx :) in lep vikend vsem!

  21. rubinstein  pravi:

    @simple, saj to me je zanimalo glede Aleksa. Težko. Prijateljica za keš, si mislim, sicer ne ve, v kaj se spušča, potem pa hoče otroka nazaj.
    Te hipoteze, neumne, so pa tvoje in poveš le, da me nisi razumel. (In zato, ker se ne razumemo, je potrebno žaliti, da neumno zvenim? Domen?) Starševstvo po moje ne more biti odvisno od ljubezenskih oz. partnerskih zvez, s komerkoli že. Zveze niso nujno trajne, otroku se pa ne moreš odpovedat, ko, če zamenjaš partnerja.
    Če prava starša nista skupaj, je mogoče, da dve družini skrbita za otroka. Poznam nekaj primerov in zanimivo, kako znajo otroci to sebi v prid obrniti.

  22. Domen  pravi:

    Rubinstein, ne sledim več, kaj je point tvojega pisanja, ampak vseeno si bom vzel nekaj časa …
    Na začetku sta bila problem dva očeta/dve materi. Sem ti lepo, kratko in jedrnato razložil, zakaj JE možno, da ima otrok dve materi oz. dva očeta. Seveda oba ne moreta biti njegova biološka starša, kot tudi vsi, ki otroke posvojijo, niso biološki starši svojih otrok. Ampak biološkost itak ni relevantna kajne? Glede na to, da je sorodstvo pri homo sapiensu v resnici socialna, ne pa biološka institucija, mar ne?
    Seveda pa lahko za otroka skrbi več ljudi kot le dva. Pri tem ne mislim, da imajo karkoli zraven biološki starši, saj ti s posvojitvijo izgubijo vse pravice in dolžnosti do otroka – nanje jih ne veže nič več. Ponavadi za otroka skrbi več oseb, če se recimo starša (biološka ali nebiološka) ločita. Za otroka ponavadi (delno) skrbi tudi partner od tistega starša, pri katerem otrok živi. Ampak ta tretja oseba nima pravice in dolžnosti vzgajati otroka, niti otrok npr. po tej tretji osebi ne deduje ali karkoli. Ker sta v vseh ali pa skoraj vseh pravnih sistemih na svetu starša uradno lahko samo dva. Zato biološki starši s posvojitvijo uradno tudi izgubijo status starša. Štekaš?
    Zdaj, če gledamo starševstvo gledamo zgolj kot socialno vez, se osebno strinjam, da lahko starševsko funkcijo v vsakdanjem življenju popolno opravlja več kot le dve osebi, torej da ima otrok recimo tri starše, npr. mamo in njeno partnerko (drugo mamo), s katerima živi, ter očeta. (Za nekatere je pač to povsem nesprejemljiva misel, ker je tudi pri partnerstvu močno zakoreninjeno prepričanje, da je to lahko le stvar DVEH oseb.) Skratka, če si biološka mati čez nekaj časa najde drugo partnerko, prva pa nima več stika z otrokom, potem o njej težko govorimo kot o začasnem staršu oz. o začasni materi (ta izraz si ti enkrat omenila), ker je starševstvo – vsaj po mojem mnenju in tako si zapisala tudi sama – neka trajna zadeva.
    O prijateljicah za keš in podobnem se mi ne da več razpravljati. Ne jemlji tega kot žalitev, ampak če ne nemeravaš po tej poti priti do otroka, niti ga ne nameravaš komu roditi, je mogoče bolje, da si sploh ne razbijaš glave s tem. Drugim pa pusti, da kakšen problem rešijo tudi po taki poti, kakršne ti morda ne bi ubrala.
    Mogoče se s čim ne strinjaš, ampak upam, da sem se vsaj dotaknil tistega, na kar si ti hotela replicirati v svojih komentarjih.

  23. rubinstein  pravi:

    Domen, mislim, da sva z večino pojmov prišla skupaj. Jaz sem bila mmalo v nevednosti glede tega, da se pri posvojitvi mora biološki starš odpovedati otroku. In ravno tukaj sem v dvomih o dobrih namenih. TENDENCA para, ki bi posvojil otroka, je, če pravilno sklepam, da vsaj enemu od bioloških staršev vzame to starševstvo. Dvomim, da je to, razen v izredni socialni stiski matere ali očeta to za tega zaželjeno. In tu se potem lahko razvije trgovina, ki pa mi je zelo sporna, tudi, če nimam nobenih namenov. Svoje mnenje si pa lahko oblikujem, kajne? Po drugi strani nimam zadržkov, če kdorkoli, par ali samski, posvoji siroto, pri kateri nikakor ni več možno, da bi kdo zanjo skrbel.
    Hvala za to debato, o tem do sedaj nisem dosti razmišljala, a ko zadnje čase slišim dve mami, pa dva očeta, tu pa še s kopico otrok, mi je res prav, da sem se malo z vami o tem pogovorila. Lep vikend. Lahko seveda še kdo kaj doda.

  24. Domen  pravi:

    Me veseli, da sem govoril o pravi temi. Komentarji niso zato, da bi se vsi strinjali, ampak da vsaj podebatiramo, če ne drugega.
    Morda samo še o tej tendenci para – ki si jo omenila -, da enemu od bioloških staršev odvzame starševstvo. Če se npr. mati, pri kateri je otrok ostal po ločitvi, ponovno poroči z drugim moškim, ta moški seveda nikakor ne more postati otrokov oče, ker je otrokov oče še živ (razen če mu je sodišče odvzelo roditeljsko pravico, kar pa je skrajni primer). Povsem enako je tudi, če se mati po razvezi poroči z žensko. Ok, istospolne poroke zaenkrat v Sloveniji še niso možne, ampak govorim za čas, ko enkrat bodo.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !