Kot v romanci; erotična zgodba (1)

Tedni so minili, kar je bil zadnjič v moji postelji. Ko se ponoči zbudim, v razgreti blazini še vedno čutim njegov vonj. Kadar sem poten in grem z nosom med prste na desnici, ga imam še vedno tam, njegov vonj. Zalezel se mi je v kožo. In on pod kožo. Še vedno je tam.

Zdaj lepim kose. Ne, nisem šel jaz v črepinje, nisem tako krhek. Ko me je postavil na hladno, me je zajelo malodušje. Ne dovolim si, da bi me taka reč potegnila pod vodo. Ždel sem, blodil in tuhtal v prazno. Moral nekaj ukreniti, da se izvlečem iz mučnega, težečega spleena. Domislil sem se ruskih romanc, petih pesmi o ljubeznih in aferah, ločitvah, razhodih, zgodbe o opustošenju in otožnosti, ki ga puščajo. Vedno so me zmehčale. Naj jih slišim zdaj, ko je zaudalo meni…

Poiskal sem predpotopne kasete iz globine predala in prisluhnil. Poslušal. Spet poslušal, si kakšno vrstico prevedel in videl, da se je vse že dogajalo drugim. Sicer ljudem, ki jih že davno ni več, in se bo tudi tistim, ki jih še nikjer ni. Kdo bi mi znal bolj prepričljivo povedati, da nisem nobena izjema, ne prvi ne zadnji, in da tako pride in da tako gre? Nihče drug kot sorodna, slovanska duša. Ponekod se mi je zazdelo, kot da so cele pasaže pisane zame. In če sem takšne dele zlepil, sem lahko sestavil zgodbo, ki sem jo dal in dajem skozi.

Morda je princip homeopatski, namreč iti proti večjemu zlu z manjšim, ki povzroča podobne učinke, a je deloval. Pri podoživljanju srečnih in grenikih trenutkov mi ni nič odleglo, a bolj sprijaznjen sem le postal.

Взгляд твоих черных очей
В сердце моем пробудил
Отзвук утраченных дней
Отблеск угаснувших сил

Чем покорил ты меня
Стою пред тобою без слов
Но если бы жить для тебя
Жизнь начала бы я вновь

Но знаю я – никогда
Не назову тебя – мой
Связан с другой навсегда
Ты непокорной судьбой

Гордо на сердце хранишь
Горести жизни своей
Но выдает, хоть молчишь
Грусть твоих черных очей

(Н.Зубов)

Pogled tvojih črnih oči
v srcu spomin je zbudil:
odsev vseh izgúbljenih dni,
jek sil, ki jih čas je ugasíl.

S čim ti podredil si me?
Stojim pred teboj – brez besed.
Rada, če zate le, vse
znova začela bi spet.

Vem, da ne bom te nikdár
smela poklícati – moj.
Usoda te z njo za vsekdár
v primež je zgrabila svoj.

Glávo pokonci držiš,
ko greš po življenja poteh.
A vidim, četudi molčiš,
trpkost v črnih očeh.

Pred dvema dnevoma sem Vaska srečal v mestu z njegovim fantom. Najprej sem ujel njegov pogled, nato njiju kot par. Bilo je zares nepričakovano in obstal sem nemočen in brez besed. Vse je hipno planilo skozme, od sladke zanesenosti do dolgih tednov teže, ki mi je legla na dušo in je tam kar bila in bila. Za delec sekunde, a dovolj, da sem to opazil jaz in da je to opazil on. Znašel se je hitreje, me pozdravil kot starega znanca in naju takoj predstavil:
»To je moj Andrejko… to je Mirko«

Ko je rekel »moj Andrejko« ga je prijel čez rame. Bilo mi je za umreti. Ah, mali, ne veš kaj bi dal, da bi bil jaz na tvojem mestu. Saj tudi Vasko ne ve… In jaz sploh nisem pri pravi…

Andreja sem videl prvič. Svetlook je. Bil je konec poletja in skozi mikico se je dobro videlo, da je lepo grajen. Dlan je imel toplo, stisk krepak. Videti je bil prijazen fant. Nič nisem imel proti njemu.

Ko sva se z Vaskom še srečevala, ga je popadlo, da bi naju z Andrejem seznanil. Jaz sem ostal brez besed in on si je premislil. Ker me Andrej zdaj ni gledal prav nič zaprepadeno, sem razumel, da mu o meni ni črhnil. Končno so mi oživeli možgani. Povedal, da se z Vaskom poznava s Prul, kjer sva živela v sosednjih ulicah. Vasko je butnil, da bi šli na kavo. Andrej se je na narejeno nasmehnil in s prstom potrkal po displeju mobilnika, ki ga je v trenutku izvlekel iz žepa.
»Drugič,« sem vskočil.
»Okej, ampak res!«

Hvalabogu, Vaska je srečala pamet. V osnovi je dobrohoten človek in ga včasih zanese. Z menoj ga je že zaneslo – skoraj. Prekinil je z meno, ko mu je postalo jasno, da se utegne to zanj slabo končati. Preden smo se poslovili, sem ulovil njegov pogled. Hotel sem preveriti, ali ga že lahko gledam v oči. Videti je bil hladnokrven in stal je enako trdno kot takrat, ko sva se prvič videla. Zelo dobro se je obvladoval, toda s pogledom se ni mogel in se verjetni niti ni hotel pretvarjati. Vse sem videl v njem. V nepopisno olajšanje mi je bilo, da smo se obrnili vsak v svojo smer in šli svojih poteh.

Joj, Vasko… Čim sem vedel, da me več ne gledata, me je zvilo. V oči so mi stopile solze in imelo me je, da bi se naslonil na prvi zid, zakopal obraz v dlani in se zacmeril. Jebenti, Mirko, to ni normalno! Sredi belega dne in ljudi polne Ljubljane se boš cmeril kot pičkica… Odvrtelo se ti je v mater božjo! Zelo na hitro sem si obrisal oči v ramena in s pogledom uprtim v tla odhitel naprej in se skušal narediti nevidnega. Zgleda, da še nekaj časa ne bom zdrav.

»Pogled tvojih črnih oči…« Temnolas in temook je. Ne, nima čisto črnih oči. Sram me je, da ne vem natančno povedat, kakšne odtenka so. Kaj bi, dobivala sva se ponoči ali pri spuščenih roletah.

A oči sem opazil pri trenutek, ko sva se srečala. V njihovem pogledu je drznost, samozavest in očarljivost. Pogled ima vedno osredotočen, kar izdaja bistrega človeka in osebo, ki obvladuje položaj. Pa južni šarm, mešanica tople vljudnosti, pozornosti in porogljivosti, ki je vedno na preži. Verjetno je cincarskega rodu, čeprav o tem nisva nikoli spregovorila niti besede. Podolgovatega obraza je, ozkega nosu, ozke brade. Kultiviran, urban in uspešen človek je, vsaj pri poslih. Nalezljivega nasmeha, ki so ga vedno spremljajo hudomušne iskrice. Gre k štiridesetemu. Čelo se mu je že nekoliko povišalo, kar ga dela samo bolj moškega. Za tistih pet kilogramov, ki bi jih lahko snel, vedo samo tisti, ki so ga videli golega. Gredo na isti rovaš, še zlasti, ker je visok in jih skozi obleko ni opaziti.

Ko me je vprašal, če sem za seks, me ne bi mogel v bolj pravem trenutku. In ker je bil tak, kot so tisti moški, na katere se rad spomnim, torej za nekaj prstov višji in za nekaj let mlajši od mene, nisem premišljeval. Jasno sem rekel – ja. Kasneje mi je povedal, da sem mu bil takoj všeč, ker nisem motovilil tam, kjer je situacija jasna.

Dama v romanci poje : »Vem, da ne bom te nikdár smela poklícati – moj.« Tudi meni je bilo do prvega dne jasno, da ne gre zato, da bi Vasko postal – moj. Daleč od tega – šlo je za seks. Za seks z dobrim tipom, iz česar se sme pričakovati, da bo dober tudi seks. Ko sva od mesta, kjer sva se dobila, hodila proti njegovemu stanovanju, sem ga vprašal za fanta. Odgovoril je, da ga ima. Malo zadrege sem čutil, ko je razlagal, da bo z mano skočil v posteljo za njegovim hrbtom. Kdo bi se sicer s tem hvalil… Vendar, zakaj bi se jaz obremenjeval z njegovo nezvestobo in sploh z njegovim partnerstvom! Prav zato, kar dela, sva bila skupaj!

Kako je bilo to vse videti enostavno: kurbarija za šport in kratek čas. Čim sva se v stanovanju drug drugega dotaknila, so šle stvari same svojo pot. Bilo je strastno, bilo je silno, tudi divje. Kljub temu, da sva bila tujca, sva bila sva popolnoma sproščena in prav tako popolnoma predana temu, kar se nama je dogajalo. Zdelo se mi je, da sva prelita z neznanim svetlim fluidom, ki naju je povezoval in usmerjal pri vsem, kar sva počela. Ni bil samo dober seks, bil ja poseben seks. Ko sva zaključila, sva se stuširala in obsedela na balkonu. Razgovoril se je. Veliko je povedal, se mi marsičem izpovedal. Kakšno zgodbo ima za seboj… Ljubi bog. Pospremil me je del poti. Ob slovesu sem ga poljubil na ustnice. Sredi noči v Ljubljani s tem ne moreš nikogar zmotiti, vse spi trdno kot gorska vas.

Naslednje jutro me je v elektronskem predalu čakalo sporočilce:
»Mirko, spoznati te je bilo – uf. Se slišiva.«
Jaz: »En zelo fajn fant si. Všeč mi je bil občutek, da seksava. Ne, da kdo koga poriva, ampak da seksava skupaj. To je bil lep občutek včeraj in enako lep občutek je še danes.«
Vasko: »Lepo se opisal. Tudi jaz sem imel isti občutek. Nisem mogel takoj zaspat. Moral sem spit en sadjevec. Se slišiva. Uživaj.«

Jaz sem se moral obvladovati, da mu nisem cel dan napisal nič. Na najin seks in Vaska sem mislil dopoldne, popoldne in zvečer. Zato mu nisem napisal nič, ker nisem hotel biti vsiljiv. Bal sem se, da ga s svojimi občutki prestrašim ali da se bo počuti nadlegovanega; da ga bom odgnal. Na vso moč sem si želel, da bi se čim prej sept sešla. Da bi si tega želel tudi on. Da bi to on povedal.

Vasko naslednjo noč: »Večkrat sem se me dnevom ujel, kako mislim na prejšnji večer. Ne sekiraj se, sem čisto okej.«
Čisto okej? Če kdo napiše, da je čisto okej, potem gotovo ni čisto okej.

(se nadaljuje)
Biksen

  • Share/Bookmark
 

25 odgovorov na “Kot v romanci; erotična zgodba (1)”

  1. garry  pravi:

    Čak, a nismo nekej podobnega že brali?? Da bi se Biksen ponavljal, najbrž ne, pač gotovo si Vasko zasluži ovekovečenje v zgodbici.

    Me prov zanima ali bi bilo bolj prav dati naslov “V ljubezenskem monogokotniku” ?? Ampak tak k vedno je to šele na koncu vidno!

  2. biksen  pravi:

    garry, si ti sam šlampast al sam žleht? adje, trikotnik smo že imeli. sam da se mirku tu rutina zakomplicira. sentimentalni izliv – ni to zate, lepo preskoči in se vrni čez 14 dni. (uredniku sem že obljubil, da ko sem mi bo zdelo, da je ratala štanca, neham.)
    šel sem skoz tekst in preštel do tri. a gre za kakšno obremenjenost z mnogokotniki pri tebi? v smislu dvokotnik in pika? kaj je z legendami o desetrokotniku? (če me boš na gobec, te bom nazaj)

  3. simple  pravi:

    Meni je pa všeč zgodbica. Se lahko identificiram s tem občutkom negotovosti in “željo po še”.

  4. garry  pravi:

    Biksen, najbrž sem šlampasto žleht!! Pa to pomankljivost mam, da me ljudje pogosto ne razumejo dovolj dobro. Sej ne rečem, da je štanca, sej morda je kdo drug napisal zgodbico, ki me spominja na tole…pojma nimam.
    Zakaj sem rekel mnogokotnik, zato da je manevrski prostor odprt, pri tvojem pisanju nikoli človek ne ve, koliko vogalov bo, da smo na varni strani uporabimo mnogovokotnik. Dvokotniku pa se reče daljica ;-)

    Biksen, jaz te pa že ne bi na gobec, raj kam drgam ;-)

  5. biksen  pravi:

    garry, hard feelings? ker v glavo me že. z daljico. jaz sem imel matematiko zmeraj pet. razen na faksu. tam sem mel mnogokratnik. ali kaj zelo blzu, vsekakro v odklonu zaupanja, ki si ga izračunaj s standardno deviacijo 0,50.
    mal premišljujem: a sem devianten, da me mnogo bolj od daljic in x-kotnikov zanimajo telesa in volumni?

  6. ihim  pravi:

    Tvoja nova zgodba je šele na začetku, meni pa je do zavesti končno pregrizlo spoznanje za katerega se moram zahvaliti tudi tebi. Končno sem spoznal, da med ljubeznijo in seksom ni nujno postavljen enačaj, kot so me učili doma. Oba pojma lahko dobro obstajata tudi samostojno. Paziti je treba le, da koga ne raniš. To pa je v razmerah, ko še ni takega spoznanja pri obeh partnerjih, težko.

  7. garry  pravi:

    Biksen, vsako telo je menda omejeno z najmanj štirimi točkami, ne? Vsekakor je videti da imaš ti fetiš na zaobljena geometrijska telesa, na nekaj kar definiraš v kartezičnem sistemu s precejšnjo težavo, veliko lažje je menda v polarnem sistemu ;-) Volumen je praktično trojni integral po R, delta in theta v mejah, ki jih določajo zunaje ploskve tega telesa!
    Nihče ni rekel, da si zato devianten, sam mal bolj nagnjen k višji matematiki, bi jaz temu rekel!

  8. garry  pravi:

    @ihim: Pa gre nujno eno popolnoma brez drugega??

  9. Cicido  pravi:

    Mene zgodba ne zanima, zanima me, od kje ti preovd pesmi?

  10. garry  pravi:

    Biksen, kdo je ta N. Zubov! Brat ljubimca Katarine II., popotnik po Alaski, direktor “Social-Ecological Union” iz Krasnojarska, ali tisti prebrisani um, ki ej pomagal Solženicinu skrivati njegove oblastem neljube in popizditis povzročajoče tekste ??

  11. biksen  pravi:

    @ihim: kaj naj rečem? vse sorte je možno,kaj je najlepše, tudi vemo.
    @garry: ko bom za zares visoko matematiko, se ti bom dal v inštrucije. veš, jaz sem izpit naredil s kolokviji in sem se ne ta način izognil teoriji. aplikativc. nekaj znam, pe ne vem točno, zakaj je tako.
    O Zubovu bom moral še poizvedet.
    @cicido: od kje? za kje bi to rad/a vedel/a? če je kaj narobe, povej. sama spekla.

  12. Gaber  pravi:

    Biksen, bi se lahko še jaz vsaj malo zatreskal v tebe? ;) Recimo, če ti rečem, bi me položil? In ne bodi neprizanesljiv in strog. Prosim. ;)

  13. nish  pravi:

    Joj biksen…tako zelo domače je tole.
    /srečanje in občutki ob njem…
    In naslov si lahko tudi “prevedem” v vsaj dve verziji. ne, tri. zaradi tistega kota. in…ne, ne bom bluzila)

    Pa…Mirko trpi.
    / a naj se zdaj zlažem, da mu ne privoščim? “zamera” se vleče iz tiste tvoje čebelarske zgodbe. itak upam, da bo postal drugačen. če mora zato trpeti, naj.)

    Všeč mi je.

  14. garry  pravi:

    Gaber, tega meni nisi nikoli rekel! Najbrž zato k sem neprizanesljiv in strog!

    Hehe pr nas je blo pa treba vseen kar pisat, pa celo zagovor smo meli…tak da je blo treba kar znat ;-) eno ali dve leti?

  15. biksen  pravi:

    @gaber: kakšna provokacija? verjetno si opazil, da nisem do tebe ne neprizanesljiv ne strog. če sem pošten, prepoznam v sebi velko nastavkov, ki vodijo tvoje delovanje. če tako živim, je druga zgodba. toda… če bi bil ti moj fant, bi velikokrat hodil marogast naokrog. ti, da sva si na jasnem. ne zato, ker bi bil do tebe neprizanesljiv ali strog kar tako in zaradi lepšega, temveč zato, ker sem impulziven in ker imam pedagoška nagnjenja v sebi. še zainteresiran?

    @garry: saj. vse mine. le prijateljsto ostane in živi do konca dni.

  16. biksen  pravi:

    @nish: no, potem bo ta prava zate:

    Z menoj igračkate se, smešna
    ljubezen moja je za vas.
    Gojim sovraštvo, čustva besna,
    spet drugič molim jaz za vas.

    Iz sŕca vas ne znam izgnati
    od žalosti zares sem preč.
    Se znate le spogledovati…
    In taki meni ste všeč.

    Nemalo duš ste pogubili –
    Vnemár zamahnete z rokó.
    Nikoli niste vi ljubili,
    ljubiti vam ni sojeno.

    Le upanje mi je uteha,
    a up v srcu je trpeč.
    Brezdušni ste, o tem ni dvoma.
    In taki meni ste všeč.

    Lahko zgodi se, da ljubezen
    se vtihotapi vam v srce.
    Nič več se ne boste se smejali
    in strast v krvi vam zavre.

    A ko trpljenja se zaveste,
    proces pokore bo boleč.
    Želim vam takšnih muk, da veste!
    In taki boste meni všeč.

    (Дмитрий Ленский: Но я Вас все-таки люблю)

  17. ihim  pravi:

    @garry: Nič na tem svetu ni nujno. Tudi o najboljši in najlepši opciji ne govorim. A zdaj vem, da privlačnost še ni ljubezen in da se ljubezen ne izkazuje s seksom.

  18. garry  pravi:

    Opa, kako temačna pesem, kakšen srd, da prekolne nesrečnico!

  19. biksen  pravi:

    @ihim: veš kej me očara? da so (velika) spoznanje preprosta.
    @garry: šele po tvoji pripombi sem ugotovil, da je pesem “spolno poljubna, nevezana”. torej za vse zorne kote in kombinacije. zanimivo. ko sem jo prelagal, sem imel ves čas pred očmi prizadeto gospo(dično). zate je temačna?

  20. garry  pravi:

    seveda!
    Taka kakršna pač mora biti romanca, tragična in neizporno usodna, tale je pša celo diabolična, k lirski subjekt želi drugim nesrečo…je to res izraz ljubezni ali pač nepobotavljivega sovraštva??

  21. biksen  pravi:

    garry, ni vse tako temačno kot polom o polnoči! v pesmi ni nikjer prekletve: prizadeti subjekt si želi samo tega, da bi se njegovemu zapeljivcu zgodilo enako: da bi se zaljubil. to je izraz nemoči, frustracije, nič drugega. preberi še enkrat prvo vrstico, 4. stih. a ti ta nič ne pove?

  22. garry  pravi:

    “Želim vam takšnih muk, da veste!”?

  23. nish  pravi:

    Biksen…
    /da bi jo pustil v cirilici in bi se malo mučila z njenim branjem. “našo” berem z lahkoto…ruska mi pa včasih/vedno/ zelo rada nagaja/

    Temačna pesem? Ne. Brezskrivaška…odkrita beseda.
    /ko si ljubi najde drugega in vam to sporoči, mu točno tisti hip, želite vse najboljše? Japajade.)

    Garry…zakaj mi postajaš zoprn?

  24. biksen  pravi:

    nish, če bi se rada urila v cirilici, si skopiraj citirno vrstico in pejstaj v googl.
    kaj žeiiš tisemu, ki te odslovi, je tudi stvar “poslovonih običajev”. na pamet so mi padle tri ljudske, v katerih dekli odslovi fanta:
    - nezvesta, bodi zdrava,/ sto tebi sreč želim.
    - bog ti daj tavžent sreč,/ men bo pa druga všeč…
    - bog te obvar stotavžentkrat,/ pri teb sem zadnji krat.
    se mi zdi, da smo se malo navzeli dinarskih navad: ajd u… nadaljevanje ti je znano.
    mogoče se boš morala o moških še kaj naučit ;) kateri mačo bo pa priznal, da je mimo vsekal?

  25. garry  pravi:

    Ja zato, k sem najbrž res zoprn! Sploh za ženske!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !