Jaz: številka 174 H1N1

marec/ april 2009

Na poročilih govorijo o novi vrsti gripe, ki neusmiljeno razsaja v Mehiki. Državni voditelji zapirajo šole in ukinjajo javni prevoz, da bi omejili širjenje izjemno nalezljive bolezni. Zamaskirani delavci razkužujejo mestne površine, medtem ko svetovni znanstveniki svarijo pred pandemijo. Prestrašeno prebivalstvo se zapira v svoje domove, turisti bežijo iz države s prenatrpanimi letali.

Vendar Mehika je daleč stran, tukaj smo varni… Državne oblasti po nekaj tednih razglasijo zmago nad novim virusom, svet pa si oddahne. Tišina.

avgust 2009

Gatwick International Airport. Konec dvotedenskega stradanja ob angleških »specialitetah«. Ne počutim se najbolje, zadnjih osem ur sem preživel na poti do letališča. Taksi, dva avtobusa, dve letališči in veliko čakanja zunaj na mrzlem. Sonce je vzšlo pred kako uro, jaz pa vase vlivam kavo v upanju, da bo ublažila bolečine v razdraženem grlu. Pa ravno, ko je kazalo, da bo ta angina minila, sem moral spati dve uri na avtobusni postaji. Kako prikladno. Živčno mešam brozgo v lončku in se skušam posvetiti knjigi, ko vrvež letališča za trenutek prekine resen moški glas. Še eno obvestilo o umivanju rok zaradi gripe. Koga hecajo? Ljudje se pretvarjajo, da ga ne slišijo. Nihče ne nosi maske. Nočem izpasti cepec, zato je tudi jaz ne bom.

Zebe me, grlo me grozno boli, večino dneva prespim. Nekaj dni je minilo od moje vrnitve v Slovenijo, vendar se je moje stanje poslabšalo. Pravzaprav tako zelo, da sem se prisilil jesti karkoli, kar je spominjalo na sadje. Desno oko me je pričelo močno boleti in takrat sem prvič pomislil, da to navsezadnje morda le ni angina, ki jo po navadi prinesem z Otoka. H1N1? Prekleto sranje. Dvignil sem telefonsko slušalko in poklical zdravnico.

»Ali ste sami doma?« V njenem glasu ni bilo niti trohice adrenalina. Morda se je morala ugrizniti v prst, da ni kriknila. Profesionalnost na vrhuncu. K sreči sem bil sam doma. Družina je preventivno odšla drugam za en teden, da ne bi še okužil koga v primeru, če bi imel gripo. »Čez pol ure pridite v zdravstveni dom. Z masko.« Na vhodu me je pričakala medicinska sestra, v polni bojni opremi in s plastenko razkužila. Dom je bil izpraznjen, radovedni pacienti pa so morali čakati na drugi strani ulice. Še nikoli se nisem počutil tako ekskluzivno. Če umrem, bom vsaj umrl s stilom. Na ustih se mi je izrisal rahel nasmešek. Nato je prišla zdravnica, oblečena v kombinezon, z zaščitnimi očali in rokavicami. »Neumnež« je dejala »kaj siliš v Anglijo?!«. Vzela mi je bris grla in nosu. Slednje bi lahko preimenovali v bris spodnjega dela možganov. Ob odhodu so me spremljale oči množice pred vhodom.

Gripa sredi poletja je pravzaprav zvita reč. Oseba postane kužna nekaj ur pred pojavom znakov gripe, torej slabe tri dni po okužbi. Kužnost po navadi preneha 7 dni po nastopu znakov. Večina okuženih sploh ne ve, da je prebolela novo gripo. Izgleda lahko namreč tudi kot prehlad, morda okuženemu le teče iz nosu. Ni potrebna visoka vročina, niti bolečine v mišicah. Noben od teh znakov se ni pojavil pri meni. Moja temperatura ni presegla 38 stopinj.

Sobota, dva dni kasneje. Rezultati kar niso in niso prišli. Izvem, da bodo znani šele v torek zaradi neučinkovitega sistema prevoza brisov v Ljubljano, kjer v tamkajšnjih laboratorijih testirajo vzorce za gripo. Stvar sem vzel v svoje roke in odšel v bolnico na infekcijski oddelek, kjer sem prosil osebje, naj mi vzamejo bris, ki ga bom nato sam odnesel v laboratorij. Nad idejo niso bili preveč navdušeni, saj je potencialno bolan človek vkorakal v njihove prostore in jih zmotil pri delu. Nenazadnje njihovi sendviči niso bili več užitni. Pol ure prerekanja kasneje mi je zdravnica le zabila tisto vatirano palčko v nos in šla mučeniško dezinficirati vse kljuke v stavbi, čeprav sem ji zagotovil, da sem pazil, da se nisem ničesar dotaknil. Ne zamerim ji, jaz bi takemu pacientu dal palčko, pa naj si sam vzame bris. Važič.

Naslednji dan sem dobil vzorec in ga preko taksista poslal v Ljubljano. Proti večeru je zazvonil telefon. Vzorec je bil pozitiven. Sedaj sem postal številka – številka 174. Na spletni strani IVZ RS so že spremenili število obolelih za ena. Pol ure kasneje me je poklical še epidemolog. Razložil mi je, kako naj razkužim hišo in kako dolgo se še naj izogibam ostalim. Tamifluja pa nisem dobil, ker učinkuje le prvih 48 ur po okužbi.

Stanje se mi je polagoma izboljševalo, moji odnosi z družino v izgnanstvu pa ne. Pravzaprav me je oče pričel odkrito sovražiti. Po njegovem mnenju sem bil večna nadloga v družini in neprestano prinašal težave. Tokrat gripo. Mislil sem, da je najhujša stvar, ki bi jo lahko razkril družini, da sem gej. Zdaj je prvo mesto na lestvici zavzela nova gripa. O bolezni nisem smel nikomur povedati, da družina ne bi »doživela javnega linča in izobčenosti«. Počutil sem se kot gobavec; zaprt v lastno hišo sem se sprehajal naokoli po hodniku in z masko in rokavicami gledal televizijo. Ves dan sem razkuževal prostore. Na dvorišču pa je stal moj oče in kričal name, da sem jaz kriv vsega in kako hrepeni po tem, da bi jaz preprosto odšel od doma neznano kam. Če bi to bil film, bi morala vrhu kmalu slediti razplet in razsnova…

Vraga. Zbolela je še oseba, ki je bila nekaj dni v stiku z menoj. Sedaj sem se zares počutil krivega, ker tistega usodnega dne na letališču nisem nosil rokavic in maske. Oče je dobil nov izgovor za prepire naslednjih petdeset let, jaz pa še en razlog več, da se ne outiram. Generalka je bila zame preveč.

Po nekaj dneh sem ozdravel in družina se je končno vrnila domov. Življenje je steklo naprej v tirih idealnega družinskega življenja.

Živo se še spomnim, kako se je Anglež, s katerim sem podelil svoj strah pred gripo tri tedne nazaj, le smejal. »Fant, če te to zadane, sem jaz Wiston Churchill!« No, Winston, čas je za vojno proti gripi.

Tejo

  • Share/Bookmark
 

10 odgovorov na “Jaz: številka 174 H1N1”

  1. Gaber  pravi:

    Jao! Ti pa si pokora, čriček! ;) Zelo zanimivo pišeš. Iskriv si. Ko boš naslednjič v karanteni, povej. Te pridem kuštrat. :D Boš še pisal za Glavco? Sedaj si pa zdrav?

  2. Domen  pravi:

    Navdušen nad prispevkom. Imam pa par vprašanjic.
    Zanima me, a masko si imel doma, da si lahko z njo prišel v zdravstveni dom?
    Imajo na Kredarici tudi zdravstveni dom? Ampak vseeno ne vidim razloga, zakaj si moral iti ravno tja. Ni čudno, da je bilo na rezultate treba čakati pet dni. Ali si šel slučajno v ZD na levem bregu Dragonje, pa vzorca niso zlahka čez mejo spustili?
    (Sori, malo me je zaneslo, ampak preprosto ne morem verjeti, da je to mogoče v 20.256km2 veliki državi z najvišjimi davki na svetu.)
    Vem, da zveni paranoično, ampak ali ni bil taksist v bistvu tudi potencialno izpostavljen okužbi, ko si mu predal vzorec?
    Upam, da čim prej spet beremo.

  3. Čimo  pravi:

    Ful dober napisano :D ! S frendi smo bili v Albaniji na počitnicah in ko smo se vrnali smo v roku 3 dneh vsi zboleli. Podobni simptomi kot pri tebi. Frendica je šla k svojemu zdravniku ampak ji ni hotel vzeti brisa, tako da smo pač preboleli in pazili da nismo bili v bližnjem stiku z ostalimi. Pa itak roke umivali vsake 3 minute.

    Mi je pa žal, da so tvoji starši reagirali tako kot so.

  4. jaka  pravi:

    Ali ni tako, da Tamiflu tudi ublaži potek? Čeprav ga vzameš že med gripo. Idealno pa je, da se ga vzame, ko za okužbo sploh še točno ne veš.? Že prej me je zanimalo, sedaj pa še bolj, kako sploh ujeti ta pravi čas?

  5. Marko  pravi:

    @Tejo:
    Res ful zanimivo pišeš! ;)
    V karanteni je hudič biti… :(
    Samo, da si sedaj zdrav. :)

    Drži se!!

  6. ihim  pravi:

    Z veseljem prebral, upam, da kmalu spet kaj napišeš.
    Si lahko predstavljaš, da do zdaj nisem slišal še za noben konkreten primer in sem že skoraj verjel, da gre samo za nateg, v smislu spraznitve skladišč Tamifluja.

  7. garry  pravi:

    Zelo lep tekst, če boš začel pisati erotične zgodbice boš lahk še konkurenca nekomu ;-)

  8. Gapi  pravi:

    Fajn napisan, pa upam da te bom še lahko kej bral.

  9. Tejo  pravi:

    @Gaber: Hvala :) Upam, da bom še lahko kaj objavil. Meni se kar naprej nekaj dogaja. Ti kar kuštraj, boš še sam okužen. :D

    @Domen: Pred odhodom v tujino sem kupil okoli 15 mask in mi jih je še nekaj ostalo. Če je ne bi imel, bi mi jo dali pred zdravstvenim domom.
    Prvo vzorce pošljejo iz ZD v bližji klinični center, od koder po več vzorcev hkrati vozijo vsak dan v LJ. Pri meni je trajalo en dan, da so spravili stvar v bolnico, nato bi trajalo še en dan, da odpeljejo in en dan testiranja. Pri meni pa je bil vmes vikend in v nedeljo ne vozijo, razen če je nujno.
    Taksist ne bi bil okužen, ker je bil vzorec zapakiran v vakumsko zaprto posodo, potisnjeno v led (takrat virus miruje) in vse skupaj v hladilni torbi. Moral bi biti zelo vedoželjen in odstraniti trak z napisom Biohazard in razmazati vzorec po sebi, da bi se okužil.

    @Jaka: Tamiflu deluje 48 ur po pričetku znakov gripe, ker zavira razmnoževanje virusa. Po 48 urah je virus že popolnoma namnožen in zdravilo ne bi imelo efekta.

    Hvala vsem!

  10. tantadruj  pravi:

    sedaj sploh ne testirajo več ker je, kot pravijo predrago….. drugače pa so ta cepiva precej sporna in puščajo hujše posledice kot gripa. To sem te hotel vprašati, kako se sedaj počutiš, ali si vredu?

    Nekaj sem pisal o tem cepivu na http://slovenski.blog.siol.net , pa me zato zanima.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !