Trije nagci v Bohinju
Naneslo je, da sem si zadnji petek v avgustu lahko vzel dopust. Za slovo od poletja sem mislil še mal na Rab skočit. Potem se mi pa enostavno ni dalo. Pa sem se z dvema prijateljema zmenil, da dopoldne, preden nastopi napovedovana popoldanska vremenska ujma, izkoristimo za kak hrib. Potem se je pa enemu prijatelju nekaj zapletlo. Imel je še neke obveznosti, nerodnosti, ki jih je, optimist, mislil na hitro odpraviti. Pa ni in ni bilo njegovega klica. Zgrabilo me je malodušje, ura je bila že devet, sonce že visoko, pa sem “skenslal” še drugega prijatelja in mu že rekel, naj gremo vsak po svoje. Ampak sam hodit po širnem slovenskem svetu?
[Popoldne je vetrič s Komne in Spodnjih bohinjskih gora nežno vzvalovil gladino. Trave so zadrgetale...]
Hitro sem si premislil, ga poklical in že sem hitel proti Ljubljani, da ga poberem. Vmes je poklical tudi oni prvi. Imel je tehten razlog za zamudo, tehten razlog za najino družbo. Lepo je, če v nesreči, stiski nisi sam. Ga bova probala razvedrit, ga razmislit, mu nastavit ramo za oporo, če jo bo potreboval…
Ura je bila že pozna. V skalah bi bilo vroče, pa preveč naporno, pa premalo časa za pogovor in ležerno sprostitev.
Pa smo se namenili v Bohinj. Hedonizem zganjat. Spet tja, kamor tako rad zahajam. Tam rad najamem kanu in se potem preganjam po jezeru. Eden od prijateljev ima s tem bolj slabo, smešno izkušnjo. Ko sta s prijateljem pred leti veslala, sta se vrtela v krogu pa nikamor prišla. Nam je šlo kar gladko. Fizikalca spredaj sta veslala, da so ju že malo roke bolele, jaz pa sem zadaj veslal in krmaril.
Prišli smo tja, kamor smo hoteli, na nasprotno jezersko obalo. Poiskali smo meni znano majhno samotno peščeno plažo, z malo sonca, z malo sence. Sprva sem bil samo jaz tako korajžen, da sem šel v vodo brez hlač, na koncu pa sta se skorajžila tudi onadva. Pred tem smo s kruhom nasitili ribe, da se slučajno ne bi kaj zgodilo…
[Ko je popustla zadrega, nenavajenost... so na jezersjki obali vzvalovili, malo z listjem posuti, eni posebni grički...]
Pojedli in popili smo, kar smo imeli s seboj, nato pa čez čas postali lačni. Sredi popoldneva smo odveslali nazaj, na drugo obalo. Z enim od dveh prijateljev imava dobre izkušnje s preprosto jedačo v “Okrepčevalnici Slap” na koncu doline Voje. Pa smo jo mahnili še tja. Prečkali smo Hudičev most, nato pa s poti navzdol radovedno zijali v Korita Mostnice. Na nekaterih mestih je iz globokih temnih korit pihal mrzel zrak, kot bi v avtu vključil klimo. In seveda občudovali znamenitega slončka in njegov rilček. Nedaleč stran od tega kamnitega slončka smo pa opazili enega drugega slončka, ki se je ohladil v mrzli vodi in s svojim dejanjem in skrčenimi pritiklinami ( voda Mostnice je bila za razliko od jezerske precej bolj mrzla) tako malo šarmiral svojo deklino. Sproščeno!
Ker smo bili bolj pozni, smo se morali v okrepčevalnici zadovoljiti z bolj “skromnim” jedilnikom, ki pa sploh ni bil skromen. Kislo mleko, ajdovi žganci, jota, edini preostali kos jabolčnega zavitka smo si pa bratsko razdeli. Sicer se pa takrat, ko bolj živahno rastejo gobe, tu dobi krasna gobova juha. Pa krompir v oblicah s svežo skuto. Pa skutin zavitek, pa pehtranova potica… Že zaradi teh dobrot se splača podat v Voje. Ampak tale okrepčevalnica je čisto na koncu doline in iz Stare fužine vzame kakšno urico in pol nezahtevne, nenaporne hoje. Priporočam!
[Znameniti slonček in njegov rilček...]
Kljub slabim začetnim dopoldanskim obetom nam je dan lepo minil. Velikokrat je tako, da se kakšno veliko pričakovanje sfiži, kakšna mimogrede zadeva pa uspe. Pa še, na srečo, so se vremenarji ušteli. Kljub oblakom nad bohinjskimi gorami tisti dan dež v Bohinju ni imel mladih.
Ikarus
30.08.2009 ob 12:32
Zelo simpatičen zapis
Joj, naslednjič, ko se znajdem blizu Voj, moram do Okrepčevalnice Slap. Tole opisovanje hrane me je pošteno zrajcalo
30.08.2009 ob 13:10
Lep potopis. Tudi slikce niso slabe.
30.08.2009 ob 14:15
Eh, mislil sem, da bo spet eno od tistih zgražanj nad nagci. Ali pa kak paparaci.
Lep konec ste izbrali za počitnice. Lepe ppočitnice še naprej.
30.08.2009 ob 16:10
@kandela
Ja včeraj me je šef Iztok poklical, pa sem mu povedal da smo se fletno imeli, pa sem na brzino malo napisal in dodal slikce…
O čisto “navadnem” izletu.
Moraš tja.
Lep izlet, pa okrepčevalnica je lepo urejena, pa čisto ta prave lesene ležalnike imajo zunaj, pa tista starejša gospa, ki vsa leta kuha, je res mojstrica.
Če pa še nisi videla korit, pa sploh moraš tja.
Primerno je tudi pozimi, ko po kakšnem dežju ali otoplitvi pritisne hud mraz. Takrat so na stene korit obešene dolge ledene sveče. Pravljično.
Zgodaj spomladi je ob koritih vse rumeno od kalužnic, malo kasneje pa vse modro od zimzelena.
@Jonasy
Zelo na hitro je nastal.
Da komu dam idejo za nedeljsko potepanje.
Katera slikca ti je pa najbolj všeč?
@Igor Đukanović
Če se slečeš okolju, situaciji primerno, se mi zdi to čisto kul. Glede paparacov… En ata tam blizu je imel “rešpetlin”, hehe…
Bog mu požegnaj!
V Bohinj sem malo zaljubljen.
Ta glavnih počitnic je v glavnem konec.
Zdaj bo treba izkoristit vse lepe konce tedna.
30.08.2009 ob 16:11
Tauha se mi. Po jezerih. Voda zgleda lepa.
30.08.2009 ob 16:36
Ikarus, tista tretja slikca je prav kul
, slonček pa tak to…
Čeprav ni “Vsaka ima svoj faktor” ni slaba. Katera je tvoja?
30.08.2009 ob 19:35
Ikarus, mislim, da vem, katera je tvoja.
Pohvale, hehe. 
Sam ni mi jasno, kako je slikca nastala, če ste bili trije tam. Ste nekoga drugega prosili, da naredi eno ”gasilsko”?
30.08.2009 ob 19:45
Prva je pa od Ateistka…:))
30.08.2009 ob 19:55
Kje sta stopalca od zadnje ritke?
Tapravi moški Bohinj!
30.08.2009 ob 20:29
@Snowblind
Če ne zmočim glave, če ne tauham, je skorej tko, kot da nisem bil v vodi.
Voda je čista, samo čist drugačna kot morje.
Manj se vidi zaradi več organskih primesi, drugačna zelena…
Pa precej mrzla tam spodaj.
@Jonasy
Tedva moja prjatla nista vedla za tega znamenitega slončka, čeprav je eden že hodil tod okoli.
Moja je okrogla, čvrsta, pa graben ima podolgem po sredi.
Zdej sem ti pa dost povedal, pa kar ugani.
@Domen
Ti ti navihanček, nisem mislil, da si me tako opazoval, ko sva bila nazadnje skupaj.
Ko se malo umiri začetek septembra, te poiščem, da bova kakšno rekla.
Pa da ne boš samo mislil, da se boš prepričal.
Sodobna tehnika Domen.
Saj poznaš tisto priročno trinožno stojalce na katerega priviješ fotoaparat. Potem pa timer nastaviš na 10 sekund, stečeš zraven, se uležeš…
Ti ga bom pokazal ko se vidiva.
Ups… stojalce mislim!
@Luka
A si prepričan?
Ne vem od kod ti tako poznavanje?
@Gaber
Ne vem na kaj namiguješ.
Bi se morala videti?
Bi jih spoznal?
So stopalca tvoj fetiš?
Moški, moški!!!
30.08.2009 ob 21:26
joj kako lepe ritke
30.08.2009 ob 21:46
@mojce
Hvala za kompliment v imenu vseh treh!
30.08.2009 ob 21:47
No, tako zelo te pa spet nisem opazoval, no. Ampak glede na tri postave, ki so slikane, ni tako težko uganiti, katera je prava.
Ni mi ga treba pokazati. Stojalo, mislim, hehe
Saj poznam, samo sploh nisem pomislil, ker te funkcije nikoli ne uporabljam. Drugače me pa kar poišči, ko boš imel čas, vsekakor. 
30.08.2009 ob 21:57
@Domen
Ne se zdej ven vlečt.
Si pa že moral fejst opazovat.
Sej to ni nič slabga, če z odprtimi očmi in ostalimi čutili po svetu hodiš!
Te pokličem, te poiščem in zagotovo najdem!
30.08.2009 ob 22:01
Vau kere ritke
31.08.2009 ob 09:26
Jaz vem samo, da je Ikarus bil na Cresu. Preproste, spontane stvari so navadno vedno najlepše. Verjamem, da vam je bilo lepo.
31.08.2009 ob 17:00
Meni so tudi všeč ritke!
31.08.2009 ob 21:15
@Rossavita
Ti bom sporočil, ko bodo ponovno valovile na jezerskem bregu!
@ihim
Vidim, da imaš veliko sivih celic v svojih vijugah. Bova še kakšno več rekla, ko se spet vidiva.
@simple
Sem imel malo pomislekov, poslal, Iztok jih ni cenzuriral.