Izenačenje raznospolnih in istospolnih parov

USTAVNA ODLOČBA GLEDE ZAKONA O REGISTRACIJI ISTOSPOLNIH PARTNERSKIH SKUPNOSTI IN NJIHOVA ZAKONSKA UREDITEV

Uvodoma

Z odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I-425/06 z dne 02.07.2009 je Zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti (ZRIPS) doživel prvo ustavnosodno presojo s katero je bilo ugotovljeno neskladje 22. člena zakona z ustavo, državnemu zboru naloženo, da v šestih mesecih odpravi ugotovljeno neskladje, ter odločeno, da do odprave neskladnosti za dedovanje med partnerjema registrirane istospolne partnerske skupnosti veljajo enaka pravila, kot veljajo za dedovanje med zakoncema po Zakonu o dedovanju. Pobudnika presoje ustavnosti ZRIPS sta bila Mitja Blažič in Viki Kern.

Nadalje se obetajo spremembe zakonodaje, ki ureja istospolne skupnosti. Začetni predlogi so obetajoči, a pustimo se presenetiti. Predlogi zakonov imajo navado, da se v postopku sprejemanja precej zmaličijo.

Zgornja odločba Ustavnega sodišča presenetljivo ni sprožila posebno negativnih odzivov (?!). Se je pa zato začela razprava o spremembah in predlogih sprememb ter na sploh o spremembi družinske zakonodaje (ki je bila potrebno že davno, ampak to ni tema te objave).

Ustavno sodišče navaja, da med ureditvama dedovanja med zakonci in istospolnimi partnerji obstajajo bistvene, pomembne razlike. O diskriminacijski obravnavi govorimo takrat, kadar država (na podlagi osebnih okoliščin) različno obravnava posameznike v enakih situacijah. Če položaja, ki ju primerjamo, v bistvenem nista enaka, ne moremo govoriti o neustavni diskriminaciji. Bistveno je torej, ali je z vidika, ki je pomemben za presojo izpodbijane ureditve (pravica do dedovanja po umrlem partnerju, 22. člen ZRIPS), položaj pobudnikov v svojih bistvenih dejanskih in pravnih prvinah primerljiv s položajem zakoncev. Po oceni Ustavnega sodišča je odgovor pritrdilen. Registrirana partnerska skupnost je razmerje, ki je po vsebini podobno zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti. Ravno ta navedba v odločbi je bistvena za ostala področja, na katerih je istospolna skupnost diskriminirana v primerjavi z zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnostjo.

Glede na ugotovitveno odločbo, da veljajo določbe Zakona o dedovanju, je sedaj situacija sledeča. Če se zgodi, da eden od partnerjev registrirani istospolni partnerski skupnosti umre, bo prišlo do položaja, da bo dedoval kot zakonec oziroma zunajzakonski partner. Primeroma torej v prvem dednem redu skupaj s potomci zapustnika.

Počakajmo zdaj na odpravo neustavnosti s strani zakonodajalca. Šest mesecev je kratka doba. Kmalu bo dva meseca, odkar je bila navedena odločba objavljena v Uradnem listu RS, št. 55/2007 z dne 17.07.2009. Zgodilo se ni še nič.

Pregled določb ZRIPS

Ureditev istospolnih partnerskih skupnosti je precej neposrečena. Zakon ni najboljši in je nesporno diskriminatoren. Očitno ne bo prišlo do ureditve istospolne skupnosti v novem družinskem zakoniku, kar bi gotovo vodilo v izenačitev z zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnostjo moškega in ženske. To bi bilo tudi v duhu odločbe ustavnega sodišča. Tako pa ZRIPS ne pozna zunajzakonske istospolne partnerske skupnosti oziroma zveze.

ZRIPS v prvi vrsti našteva medsebojne pravice in obveznosti:
- pravico do preživljanja in preživnine,
- pravico do pridobivanja skupnega premoženja in urejanja premoženjskih razmerij v okviru skupnosti,
- pravico do stanovanjskega varstva,
- pravico do dedovanja na deležu skupnega premoženja po umrlem partnerju ter
- pravico do pridobivanja informacij o zdravstvenem stanju obolelega partnerja in do obiskov v zdravstvenih ustanovah.

Dolžnost partnerjev je, da se medsebojno spoštujeta, si zaupata in si pomagata.

Vprašanje je, kako je z vsemi ostalimi pravicami in obveznostmi, ki v zakonu niso naštete. Prvi odgovor je, da te istospolnim skupnostim niso priznane. Vendar pa je na primer že Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ko je izenačil zakonsko zvezo z zunajzakonsko skupnostjo, privedel do tega, da je sodna praksa v podobnih primerih, ko kakšna pravica (ali obveznost) ni bila posebej določena za zunajzakonsko skupnost, to izenačila z zakonsko zvezo. Potrebno je počakati na prve sodne primere glede registrirane istospolne partnerske skupnosti. Če pogledamo Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) oziroma insolvenčni zakon (ureja postopke, stečaja, prisilne poravnave, likvidiacije, itd, med drugim tudi osebni stečaj) je že vključil istospolne skupnosti v člene, ko gre za zadržke, oziroma med osebe, pri katerih pride v poštev izpodbijanje pravnih dejanj.

Zakonodajalec je bil tako dosleden pri odgovornosti za dolgove, nastale v času trajanja skupnosti (v tem delu podobno kot ZZZDR in drugi zakoni).

Glede na to, da so istospolne skupnosti tudi plačniki davkov, hkrati pa zaradi ne-pravice do otrok ne prejemajo raznih olajšav iz proračuna, so tudi državi tozadevno v manjše breme. Že z davčnega vidika gre v takem za diskriminacijo.

Glede sodne pristojnosti je registrirana skupnost izenačena z zakonsko zvezo oziroma zunajzakonsko skupnostjo. Za vse je pristojno okrožno sodišče.

ZRIPS je v členih 9. do 18. premoženjska razmerja uredil primerljivo ZZZDR. Premoženje, ki ga ima partner ob registraciji skupnosti, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga, medtem ko je premoženje, ki ga partnerja ustvarita z delom med trajanjem skupnosti, njuno skupno premoženje. S skupnim premoženjem upravljata skupaj in sporazumno.

Medsebojna razmerja med istospolnima partnerjema je mogoče urediti z raznimi pogodbami, notarskimi zapisi in pooblastili. Ter oporokami. Skladno z določbami Obligacijskega zakonika in Zakona o dedovanju. V praksi tudi zakonci marsikaj uredijo na ta način ter razpolagajo s premoženjem, kljub temu da je zakonska zveza veliko bolj in bolje regulirana kot istospolna skupnost. Tako za zakonsko zvezo kot za istospolno skupnost velja poseben režim pogodb v obliki notarskega zapisa, ko se razpolaga s premoženjem.

Zato pa je 22. člen diskriminatorno odstopil od ureditve ZZZDR. Pri zakonitem dedovanju preživeli partner pridobi le pravico do dedovanja na deležu skupnega premoženja, ki je pripadel umrlemu partnerju. Kot že uvodoma navedeno, se zaradi ugotovljene neustavnosti določbe, sedaj uporabljajo splošna pravila dedovanja.

V kolikor bi še veljal 22. člen ZRIPS, v primeru, da sta Jože in Franci bila registrirana, pa Jože umre in ima posebno premoženje (ki ga je pridobil med trajanjem istospolne skupnosti npr. kot darilo od bratranca), se deduje to premoženje po splošnih pravilih o dedovanju, to je po Zakonu o dedovanju (ZD). Pri dedovanju tega premoženja je Franci pri zakonitem dedovanju izključen. Mu pa lahko svoje posebno premoženje Jože nakloni z oporoko. Istospolni partner – Franci po 22. členu ni zapustnikov – Jožetov nujni dedič. Tako ni udeležen pri dedovanju kmetijskih gospodarstev in ne more zahtevati izločitve gospodinjskih predmetov. Ob zlobni v.d. tašči bo prišlo do izpodbijanja oporoke (če bo, sploh pa se to zna kar rado zgodit že ob manj problematičnih zadevah kot je dedovanje sinovega partnerja), pa še brez pralnega stroja in štedilnika bo ostal.

Spremembe priimka ZRIPS posebej ne ureja. Seveda pa lahko to partnerja udejanita na podlagi Zakona o osebnem imenu. A ker ne gre za spremembo zaradi sklenitve zakonske zveze, mora o prošnji za spremembo odločati pristojni organ.

Kar zadeva stanovanjska razmerja, je ZRIPS ustrezno (a bi lahko tudi drugače in upoštevajoč določene primere, na primer nasilje v zvezi) poskrbel za varstvo partnerjev. V primeru nasilja med partnerjema bi bilo treba tistemu, ki je žrtev nasilja omogočiti, da pod določenimi pogoji začasni in ob primernem nadomestilu ostane v stanovanju.

Družinskopravnih posledic ZRIPS ne predvideva. To je povezano s tem, da istospolni partnerji biološko ne morejo ustvariti skupnih naravnih otrok. Kako pa je ali bolje ni s posvojitvijo, pa je znano in se na tem mestu ne bi spuščali v ureditev posvojitev in drugih možnosti, kako bi lahko partnerja prišla do otrok. To je tema za samostojen prispevek.

Prenehanje istospolne skupnosti je poenostavljeno v primerjavi z zakonsko zvezo. Slednja preneha na podlagi sodbe; določeno je, kaj mora biti urejeno med zakoncema (delitev skupnega premoženja, urediti razmerje do skupnih otrok, urediti preživljanje nepreskrbljenega zakonca, dogovoriti se o imetništvu stanovanjske pravice v skupnem stanovanju). Registrirana istospolna skupnost preneha po predhodno vloženem obrazcu in pravnomočne odločbe. Med drugim. Preostali načini prenehanja so: smrt enega od partnerjev, razglasitev enega od partnerjev za mrtvega (po določbah Zakona o nepravdnem postopku, če na primer zgoraj omenjeni Jože izgine med jadranjem po Ibizi (namenoma »po« in namenoma »Ibizi«).

Posledice prenehanja so:
- pravica do preživnine, do katere je upravičen partner, ki nima dovolj sredstev za življenje in jih ne more pridobiti iz svojega premoženja in s svojim delom, ali ni sposoben za delo ali se ne more zaposliti. Upoštevajo se potrebe in zmožnosti. Glede na sodno prakso s področja zakonske zveze, se preživnina kar tako ne določa, še posebej ne, če je zakonec, ki jo zahteva, mlad dela sposoben človek. To pravico je potrebno razumeti predvsem kot pravico do denarne oblike preživljanja. ZRIPS v 19. členu določa še pravico do preživljanja, a v okviru obstoječe skupnosti, kar pa ni le denarna obveza.

Nepreskrbljeni partner lahko pri pristojnem sodišču s tožbo zahteva preživnino v šestih mesecih od dneva prenehanja skupnosti. 81.a člen ZZZDR je ugodnejši. Pravi tako:

»Nepreskrbljeni zakonec sme zahtevati preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu, odkar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana.

S tožbo iz prejšnjega odstavka sme zakonec po koncu postopka za razvezo zakonske zveze zahtevati preživnino le, če so pogoji za preživljanje obstajali že v času razveze in obstajajo tudi, ko zakonec zahteva preživnino.«

Zakaj je prišlo do določitve razlike v rokih za vložitev tožbe, ni znano. Je pa diskriminatorno.

- delitev skupnega premoženja
Po prenehanju skupnosti je potrebno razdeliti skupno premoženje med partnerja. To lahko storita sporazumno ali pa prepustita delitev sodišču. Izhodišče sodne delitve je, da je delež vsakega enak, torej do ene polovice. Vendar upošteva sodišče, poleg dohodka partnerjev, tudi druge okoliščine, kot na primer pomoč, ki jo partner daje drugemu partnerju, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. Najprej se ugotavlja kaj sodi v skupno premoženje, ugotavljajo se dolgovi in terjatve do tega premoženja. Ko je ugotovljeno skupno premoženje, se ga deli ali v naravi (eden dobi avtomobil, drugi gospodinjske aparate, itd), ali civilno (s prodajo in delitvijo kupnine med partnerja) ali pa tako, da se premoženje v celoti dodeli enemu od partnerjev, ki drugega izplača v denarju. Načine delitve ZRIPS ne ureja, uporabljajo se določbe Stvarnopravnega zakonika in Zakona o nepravdnem postopku.

- vračanje daril
Razumljivo je, da si pred in med trajanjem registrirane istospolne partnerske skupnosti partnerja poklanjata darila v znak pozornosti in ob posebnih priložnostih. Običajna darila, mala darila, ki ne presegajo premoženjske zmožnosti darovalca, ni potrebno vračati. Druga darila, zlasti taka, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, se morajo vrniti, in sicer v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za prenehanje skupnosti. Ali pa se vrne njihovo vrednost ali pa stvar, ki je bila zanje ob odsvojitvi prejeta, če so taka darila bila odsvojena. Kaj so običajna darila in kaj ne, je že dovolj natančno izoblikovala sodna praksa.

- pravica na stanovanju
Po pravnomočnem prenehanju istospolne skupnosti mora običajno eden od partnerjev zapustiti skupno stanovanje. Če se partnerja po prenehanju ali razveljavitvi skupnosti ne sporazumeta o tem, kdo bo ostal v stanovanju, na katerem ima eden ali oba najemno pravico, odloči o zahtevi drugega partnerja, na njegov predlog, sodišče v nepravdnem postopku. Pri tem sodišče upošteva stanovanjske potrebe partnerjev, njune upravičene interese in druge okoliščine primera. Če partner, ki je najemnik stanovanja, umre ali je razglašen za mrtvega, ima drugi partner, ki je naveden v najemni pogodbi in dejansko živi v stanovanju, pravico zahtevati sklenitev najemne pogodbe od najemodajalca.

Za konec

Na podlagi Resolucije o enakih pravicah homoseksualcev in lezbijk v Evropski uniji se izvajajo prizadevanja, da bi države, ki priznavajo istospolnim partnerjem pravico do registracije partnerstva, slednjim zagotovile tudi vse pravice in koristi, ki jih uživajo zakonci. Kot je že ugotovilo Ustavno sodišče, diskriminacija o(b)staja. Potrebno bo počakati na obetajoče se spremembe.

Matej

  • Share/Bookmark
 

16 odgovorov na “Izenačenje raznospolnih in istospolnih parov”

  1. glavca glavca  pravi:

    Na Glavci se nam je pridružil pravni strokovnjak Matej. Spremljal bo tudi dogajanje v zvezi z novim Družinskim zakonikom. Vsa vprašanja zanj lahko zapišete v komentarjih na Glavci ali jih posredujete na naslov e_svetovalnica@yahoo.com

    Iztok K

  2. glavca glavca  pravi:

    Na včerajšnjo predstavitev novega Družinskega zakonika so se že odzvali: Društvo DIH, Legebitra, Mirovni inštitut, Škuc LL in Društvo Parada ponosa:

    Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je danes je na tiskovni konferenci predstavilo nov predlog Družinskega zakonika, ki tako vstopa tudi v javno obravnavo. Eno od pomembnih področij, ki naj bi jih urejal predlog Družinskega zakonika, so socialne pravice istospolnih partnerskih skupnosti in pravice otrok v istospolnih družinah. Kolikor nam je znano – z besedilom zakonskega predloga namreč nismo seznanjeni – naj bi novi Družinski zakonik pravice partnerjev v istospolnih življenjskih skupnostih izenačil s pravicami zakoncev oz. partnerjev v zunajzakonskih heteroseksualnih zvezah. Otrokom v istospolnih družinah pa bi nudil enako zaščito, kot so je deležni otroci v ostalih družinskih ureditvah.

    Predlog Družinskega zakonika tako v vsebinskem smislu sledi odločbi Ustavnega sodišča, ki je 22. člen Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS), ki ureja dedovanje, razglasilo za neustavnega in parlamentu v šestih mesecih naložilo odpravo neustavnosti. V vmesnem času registrirani partnerji dedujejo po določbah »splošnega« Zakona o dedovanju in so torej v segmentu dedovanja pravno izenačeni z zakonci in zunajzakonskimi pari.

    Sodišče je odločbo med drugim utemeljilo na ugotovitvi, da je registrirana partnerska skupnost razmerje, ki je po vsebini podobno oz. v bistvenem enako zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti. Država pa je v 22. členu ZRIPS na podlagi osebne okoliščine istospolne usmerjenosti različno obravnavala posameznike v enakih situacijah. In to je diskriminacija, ki je po ustavi prepovedana.

    Poleg tega je Okrožno sodišče v Ljubljani pred kratkim gejevskemu paru pri nas priznalo ameriško odločbo o posvojitvi deklice. V odločbi so med drugim zapisali, da »Razsodba o posvojitvi vzpostavi isti odnos med otrokom in predlagateljem, kot če bi bil ta otrok biološki otrok vsakega izmed predlagateljev, vključno s pravico do dedovanja.« Iz priznanja tuje sodne odločbe o istospolni posvojitvi izhaja, da učinki takšne posvojitve niso v nasprotju z javnim redom, zato ni razloga, da istospolne posvojitve ne bi bile dovoljene tudi v slovenskem pravu. Istospolni starši oz. morebitni posvojitelji namreč teh pravic in dolžnosti pri nas zdaj nimajo. Tako tudi otroci v istospolnih družinah niso deležni zaščite in varstva socialnega starša. In to je diskriminacija.

    Če nov Družinski zakonik odpravlja vse oblike diskriminacije s strani države na vseh področjih in udejanja načelo nediskriminatornosti in enakosti pred zakonom za vse, tudi istospolno usmerjene partnerje, potem se podpisani nadejamo, da bo predlagana zakonodaja čim prej sprejeta in bo čim prej tudi dejansko zaživela v praksi.

    Andrej Habjan in Mitja Blažič, Društvo DIH
    Simon Maljevac, Društvo informacijski center LEGEBITRA
    dr. Tatjana Greif in Nataša Sukič, ŠKUC LL
    mag. Neža Kogovšek in dr. Roman Kuhar, Mirovni inštitut
    Petra Salaj, Društvo Parada ponosa

    Povzeto po Narobe.
    Iztok K

  3. sergei  pravi:

    Upam, da kar je povzetega po Narobe, pravilno povzeto!

    Prva dobra odločitev naše vlade! Res samo za čestitat :)
    upam, da nov družinski zakonik čimprej zaživi v praksi!

  4. NoMercy  pravi:

    mah — naj en peder prevzame očetovstvo nad mojimi pankrti :P

  5. biksen  pravi:

    hmm. tišina ja zanimiva. kot da bi se novi zakonik tikal marsovcev in ne tukajšnje publike.

  6. Matej  pravi:

    Priznam, da sem pričakoval več debate, kako vprašanje in komentar. In se strinjam z biksen.

  7. Domen  pravi:

    Za tiste, ki se še nikoli niso pozanimali, kako ZRIPS pravzaprav sploh ureja stvari, je prispevek zanimiv. Jaz, priznam, sem večino stvari že vedel, sicer kot laik, ne pravnik.

    Zanima me, kaj si želel sporočiti v 7. odstavku? Če prav razumem, ne verjameš, da bo novi družinski zakonik vzpostavil spolno nevtralen koncept zakonske zveze? Ali si hotel nemara opozoriti na to, da zdajšnji predlog predvideva izenačitev istospolnih zakonskih zvez z raznospolnimi zakonskimi in zunajzakonskimi zvezami, da pa to ne bo veljalo tudi za zunajzakonske istospolne zveze? Ni mi namreč čisto jasno.

    Pa še to: ali se Resolucija o enakih pravicah homoseksualcev in lezbijk v Evropski uniji res tako imenuje? Ker če se, ima precej neposrečeno ime …

  8. nish  pravi:

    Največ vroče krvi je zaradi posvojitev.
    /mogoče bi bilo res fajn, da se napiše poseben blog o tem)
    Ljudje si namreč predstavljajo, da bodo zdaj istospolni množično drli posvajat otroke in odžirali to možnost heteroseksualcem. Sploh ne pomislijo, da otroci že živijo v istospolnih družin.

    @simple…tvoje besede kaj je sploh point družinskega zakonika, sem uporabila na rtv forumu/jasno da sem napisala, da so tvoje/. upam, da ne boš hud. si tako razumljivo napisal, da sem mislila, da bodo razumeli. ;)

    Žal mi je, da se najbolj logične/vsaj meni/ stvari odvijajo tako počasi.

  9. FireFlame  pravi:

    Ehh fantje in punce. Vse se sliši prelepo, d abi blo res. Bojmo se referenduma.

  10. Matej  pravi:

    Pojasnil bi, da je bil članek pisan še preden je bil predstavljen nov predlog Družinskega zakonika, torej še po predlogu z dne 18.06.2007
    link: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/druz_zakonik_pr_180607.pdf . Ta predlog je določal zakonsko zvezo kot življenjska skupnost ženske in moškega. Nov predlog Družinskega zakonika pa zakonsko zvezo določa kot življenjsko skupnost dveh oseb in tako dopušča tudi zunajzakonsko zvezo med dvema osebama istega spola. ZRIPS tega ni omogočal.

    @Domen: točen naziv resolucije bom preveril in odgovoril.

    Strinjam se z Nish. Problematične so/bodo posvojitve. A istospolne družine že obstajajo, samo da se pred tem zatiska oči. No, vsaj nekateri si jih.

    Vsekakor pa bo potrebno počakati na sprejeti zakon.

  11. Matej  pravi:

    @Domen: gre za Resolucijo enakih pravic gejev in lezbijk (OJNOC61/40, 18.02.1994). Bi pa opozoril še na druge mednarodne dokumente, ki urejajo oziroma, bolje, posegajo na področje pravic partnerjev istega spola, in ki so naštete v predlogu ZRIPS. To so med drugim:
    - Priporočilo Sveta Evrope št. 924 iz leta 1981
    - Resolucija evropskega parlamenta št. A3-0028 iz leta 1994
    - Resolucija evropskega parlamenta št. A5-0050 iz leta 2000
    - Resolucija evropskega parlamenta št. A5-0223 iz leta 2001
    - Resolucija evropskega parlamentaA5-0281/2003 iz septembra 2003

  12. Domen  pravi:

    Hvala, ker si se potrudil in napisal.

  13. simple  pravi:

    @ nish, nisem siguren, katere moje komentarje si povzemal, samo seveda ni nobenega problema.

    @ glavca, jaz sem bil od nedelje, odkar je pravosodni minister objavil “the big news” na strani LDS, tako zaposlen z raznimi debatami/boji za podporo novemu družinskemu zakoniku na različnih forumih/blogih/Facebooku, da tukaj nisem potem nič komentiral. :)

    Referenduma se nam (baje) ni treba bati, ker bo šla referendumska pobuda v predčasno presojo Ustavnemu sodišču in ta naj bi to pobudo zavrnil, ker je protiustavna. Potrebno je poudarjati/opozarjati na odločbo Ustavnega sodiča, 14. člen Ustave in pravico posvojenca do ljubečih staršev. Pa tudi na nujno potrebno pravno ureditev položaja otrok v že obstoječih istospolnih družinah.

  14. Matej  pravi:

    Sicer je nehvaležno govoriti o tem kaj in kako bo ustavno sodišče odločilo. Vendar pa je opozoriti, da se z novim Družinskim zakonikom odpravlja neustavnost, kot ugotovljena v odločbi Ustavnega sodišča. Bilo bi nesprejemljivo, da bi šel na referendum zakon (in bi se lahko zgodilo, da bi se državljani izrekli proti zakonu) s katerim se odpravlja neustavnost. Menim, da bi v takem primeru moralo ustavno sodišče odločiti, ko je navedel Simple.

  15. Domen  pravi:

    @Simple: To o predčasni presoji sem že slišal od nekoga, vendar me nekaj matra. In sicer, referendumsko vprašanje se lahko glasi: ”Ali se strinjate s tem zakon(ik)om?” Ali ne bo imelo potem ustavno sodišče v bistvu zvezane roke in ne bo moglo reči, da je referendum neustaven?

  16. simple  pravi:

    Če ta zakonik ne bo sprejet, bodo ostali neodpravljeni dve neustavnosti: 1. glede izenačitve pravic istospolnih parov (če sem bolj natančen, glede 22. člena ustavne odločbe) in 2. neustavnost glede očetovstva. Tako razloži grožnjo z referendumom tudi državna sekretarka na MDDSZ (http://www.delo.si/clanek/88839).

    V predčasno presojo naj bi se dala referendumska pobuda, tako da bodo vsa referendumska vprašanja vezana na ta zakonik gledana kot protiustavna.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !