Smetiščni muc, porno zgodba 6

Nič ne rečem, grdo sem storil: stal sem in jo gledal, ko je vijugala po poti naprej. Po kakšnih trideset metrih je še enkrat obrnila glavo in, kakopak, zopet videla greh v moji goli podobi. Vem, da je mamka najkasneje takrat začela moliti. Zase, da bi se spokorila za radovednost, in zame, ker me je svet potegnil s pravih tirnic. Tako pač to je. Ko bom jaz v njenih letih, bom gotovo več molil kot zdaj. Zdaj imam druge opravke. Obrnil sem se torej in se vrnil k fantoma.

Aleš je čepel pri Toji in jo praskal za ušesi. Davor si je stresal pesek iz superge, si jo obul nazaj, vstal in si popravil hlače.

»Vidva, a vesta, da sem si jaz kot otrok vedno želel imeti psa? In ga nikoli nisem dobil.«
Psica je dvignila glavo in ga v zahvalo za ljubeznivost lizala po prstih. Z istim jezikom, sem pomislil.
»Zdaj si ga kupi, ne?« je brez patetike rekel Davor.
»Klinc, ko sem cel dan v službi.«
»In po službi in še marsikje,« sem si mislil jaz, pa ne rekel.
»Toja, greva!«
Davor se je udaril po stegnu in pogledal psico. To se je postavila na noge, pomahala z repom in dobrovoljno pricapljala h gospodarju.

»A lahko grem malo s teboj?« je zinil Aleš in takoj dodal:
»Sprehajat psico.«
Davor je začudeno pogledal in skomignil z rameni. Mačkon je vzel palico in z njo pomahal psici, pa je ta samo mahala z repom. Bila je utrujena, vroče ji je bilo, ni sprejela povabila k igri.

In je Aleš šel. Slišal sem še vprašanja, koliko je stara, kolikokrat na dan jo sprehaja, in če kod skrbi zanjo, ko ga ni. Potem sem ostal na plažici sam. Ni mi bilo prav, da je Aleš izginil. Mene ni nič vprašal, ali lahko gre. Jasno, ljubosumen sem bil. S kakšno pravico? Šibko pravico. Najin odnos je bil itak slabo definiran. Šlo je bolj ali manj za spolni donos, začinjen s srečanji na malo manj običajnih krajih. Sedel sem na robu brisače, lomil koščke travnega stebla in jih metal na slepo predse. Tole z nama je čudna zgodba. Da bi šel Aleš z Davorjem zaradi psice, je bila lovska. Videl sem, da ga je fant zanimal še kako drugače kot zaradi živali. Pokadil mi je pod nos, ko me je pustil samega. Sicer je ob brisači pusti nahrbtnik z vsemi svojimi stvarmi, tako da se bo gotovo vrnil. Naj bo, kar bo, sam sebi se ne bom smilil! Legel sem na brisačo, si pokril oči z roko in se predal soncu.

Zbudilo me je topel polizovanje po prsni bradavici. Trznil sem, ker se mi je pred očmi pokazala Toja. A ne da bi oprl oči, sem takoj razpoznal ščeget Aleševe bradice. Obmiroval sem in se delal, da spim naprej. Po trenutku premora je lizanje nadaljeval. Očitno ga je žival navdahnila, z jezikom je vlekel ne dolgo in mokro. Malo me je neprijetno spreletavalo, nato sem si moral priznati, da uživam. Prelizal mi je bradavici. Dlako med njima. Šel je višje. Lizal ključnico. Vrat z obeh strani. Adamovo jabolko. Vse izjemno podmazano s slino. Vse izjemno dražljivo. Moj tič se je seveda zbudil in postavljal pokonci. Začutil sem trenutek, ko se je odlepil od kože na trebuhu. To mu ni ostalo skrito. Še preden je bi prišel do ustnic, na kar sem komaj čakal, se premaknil na mednožje. Prelizal je vse in na vse mogoče načine, izdatno tudi koren tiča, ni in ni pa ga hotel pograbiti od zgoraj. Davno sem že globoko dihal in davno je že moral vedeti, da v resnici ne spim. Igre nisem več zdržal. Z rokami sem poiskal njegovo glavo, ga kot cesarsko-kraljevi šolmošter zgrabil za ušesa in si ga nasadil na ud. Držal sem ga čvrsto, negibno fiksiral njegovo glavo ter ga začel nabijati v usta. Ko sem začutil kooperativnost, sem hudobni prijem spustil in ga samo še s prsti masiral za ušesi. Jebenit, čoham ga kot kužka…

Spet sem se moral boriti z občutkom nelagodja, toda ugodje njegove jezično-grlene obdelave mojega mesa je prevladalo. Joj, kak je v meni rasla napetost, kako me je iz sekunde v sekundo bolj žgalo, neusmiljeno dražilo, šlo do živega in me začelo odirati pri živem telesu. Aleš me je spustil iz ust in poprijel z dlanjo. Zgrabil je trdo, tako brezčutno trdo, kot sem jaz prej njega za ušesa. Nalašč je s konicami vseh prstov pritisnil na cev na spodnji strani mojega kurca in ko mi je začelo prihajati, sperma ni mogla na prosto. To je bilo odurno grozno in seksi in nevzdržno. S trupom sem skočil pokonci, ga z obema rokama zgrabil z desnico in jo potegnil navzgor. Držal je pobalinsko močno, tako da mi skoraj potegnil kožo z uda, ko sem njegovo v pest stisnjeno dlan trgal z njega. Sperma se mi je vlila po trebuhu. Olajšanje končno dočakano.

»Aleš, ti si zmešan!«
Gledala sva se iz oči v oči, ko je skozi priprta usta počasi iztegnil jezik. Glavo je začel spuščati proti mojemu trebuhu.
»Ni šans, mali!«

Tega mu nisem mogel dovoliti. Kar bi sicer gledal in doživljal s skrajnim samozadovoljstvom, mi je Davorjeva psica priskutila. Zgrabil sem ga z rokama za vrat. Sunil sem ga s hrbtom ob tla. Začela sva se rvati. Že me je držal za vrat in stiskal, kot da mi bo strl goltanec. Ko sem jaz popustil, je popustil tudi on.

»Ti si zmešan!« mi je rekel z zaprepaščeno, a sem mu v očeh bral, da ga moj popadek ni odbil. Nasprotno, prižgal je novo, meni prej neznano iskro. Dodal je:
»Ti si zmešan in ravno pravi zame. Nisem bil priden in zaslužil sem si kazen. Hotel sem biti kuža in poredne kužke se kaznuje. Zdaj me boš kaznoval ali pa ta bodo zjutraj našli mrtvega v reki.«

Spet me je stisnil za vrat, meni pa so roke o šoka padle na prsi. Takoj je popustil stisk in me začel divje poljubljati. Sveta pomagalka, ta plaža morda le ni prava zame … A poljubljal me je tako intenzivno in tako iskreno, da me je v nekaj trenutkih pridobil. Zalizovala sva se, kot bi bil za nama štirinajstdnevni seksualni post. Aleš je gorel v strasti in trepetal in me poljubljanjem jecljal:
»Ne reci, da ne boš. Moraš me. Moraš me kaznovati. Moraš…«
V življenju se je treba prilagajati. Čudno hitro sem padel v novo igro.
»Kako misliš?«
»Našeškal me boš.«
»Ne seri.«
»Nikoli več ti ne dam, če me zdaj ne našeškaš.«
»Še nikogar med seksom nisem tepel.«
»Saj me ne boš z roko. S koprivami me boš.«
»Ti si…«
»Ja, sem. Potreben sem. Potreben točno tega.«

Kot mesečen je vstal, stekel ne rob plaže, zagazil v travo in začel z golo roko trgati koprive. Na tri-štiri je imel v roki kakšnih pet centimetrov debel sveženj kopriv. Pritekel je nazaj in stal mu je tako visoko, kot še nisem videl. Potisnil mi je koprive v roko.
»Tu imaš. Ne razočaraj me!«
Vrgel se je na brisačo, se postavil ne vse štiri in kot blazen dihal:
»Daj me. Po riti me daj. Daj me takoj.«
Resno je bilo. To sem moral storiti zanj. Vsekal sem ga s koprivami čez rit.
»A-a-s!« je kriknil, ko ga je streslo kot elektrika.
»Daj, še daj.«

Delal sem mu uslugo. Nekajkrat sem ga še po riti, nato se je obrnil na hrbet in zahteval, da ga po nogah in mednožju. Čudni občutki so me spreletavali, vendar mi je pogled na mačkona, ki si ga je drkal kot zmešan, pravil, da delam prav. Prišlo mu je izjemno divje. Ko je bilo konec, sem zagnal koprive v travo. Stal sem in nisem vedel, kaj naj s seboj.
»Mirko, pridi k meni!«

Iztegnil je roke in mi dal vedeti, naj ležem k njemu. Potem sva se pol ure tiho objeta ležala. Po tistem se štirinajst dni ni oglasil. Ko se je oglasil, mi je s predlogom spet dregnil v žerjavico seksualne domišljije, da se je visoko dvignil roj isker dražljive negotovosti in žgočega pričakovanja.

(se nadaljuje) Biksen

  • Share/Bookmark
 

17 odgovorov na “Smetiščni muc, porno zgodba 6”

  1. ihim  pravi:

    Temu bi se pa reklo aplikativna botanika posebne vrste. Je zadeva preizkušena?

  2. biksen  pravi:

    ihim, a ti misliš, da jaz pišem na pamet ;?

  3. gabr  pravi:

    …ali kako je muc dobil psa?
    zanimivo se (je?) razvija tale zgodbica. pikantno&pekoče.
    že skoraj sacherjevsko…
    …in zdej vsi na trnih kakšna bo naslednja žerjavica…

    (mimogrede – so kakšni stranski učinki koprivičnega srbenja na mednožju? ;)

  4. ihim  pravi:

    Tii verjamm. Drugo leto torej.

  5. Egoist  pravi:

    Odkar imajo zgodbe v naslovu številko jih več ne berem. Internet oz. blog zahteva(ta) drugačno strukturo pisanja in “zadovoljitev” bralcev. Nikakor ne take, ki se vleče kot mehiške telenovele. Zgolj v razmislek …

  6. biksen  pravi:

    @gaber: stranski učinki – oteklo in srbeče precej dlje, kot bi bilo dovolj. za več informacij moraš vprašat zdravnika ali farmacevta ;)
    @egoist: nisem politik, da bi moral biti čim več ljudem všeč! politik mora biti urednik, ki ima pregled nad obiskom. ko sem z njim nazadnje govoril o tem, se čez število klikov na mojo produkcijo ni pritožil – toliko o internetni kratkosti kot zapovedi. moja lastna odločitev pa je, da pišem tako, kot se meni zdi. to je luksuz, ko si ga lahko privoščim, ker tega ne pišem za denar. drugače bo kmalu eno leto, kar tu objavljam, in obljubljam,da bom takrat nehal. izkažite se še drugi!
    mimogrede: razlika je med nadaljvanko in nanizanko. konkretno v tej zgodbi fukcioniara vsak del sam zase.

  7. Grablje  pravi:

    Wau, koprive, kul. Še ena uporaba le-teh več. ;)

    Da, egoist, raja hlasta po instant svežih, kratkih, udarnih novičkah, kaj “esejskega” se jim ne ljubi brat. Zgolj v razmislek.

  8. Grablje  pravi:

    NEEEEEEEEEEEEEEEEE, Biksen, zadavila te bom, če nehaš objavljat. Majke, samo zaradi tebe sem začela spremljat ta blog in ga bom v bodoče bojkotirala, če ne bo teh začimbic.

  9. garry  pravi:

    Uuuu….čakam nadaljevanje….jermeni?? :-P

  10. garry  pravi:

    Biksen, kaj k bi kdaj tebe naučili poslušnosti ?? :-P

  11. biksen  pravi:

    grablje, ne razgrajat! te bom na šnops povabil in samo tebi povedal kakšno zares začinjeno. v tem žanru sem se preizkusil, moram zamenjat izziv.
    garry, srček, poslušnosti me ne boš naučil. poslušen sem vedno, kadar sem za to motiviran.

  12. harmless  pravi:

    Zgdoba je itak imenitna, ne bi preveč izpostavljal, je pa slikca neka znana (je bila že objavljana tu?), ampak ena (oz. en) najlepših ever!

  13. Egoist  pravi:

    @biksen: čeprav nisem imel v mislih všečnosti, je jasno, da si všečen uredniku. In kot pišeš – samemu sebi. Luksuz? Res. Na kratek rok. Zanimivo kako hitro nekateri zaznajo, da se je treba krčevito braniti …
    @grablje: kolikor mi je znano “esejsko” ni enako “v več delih”. Enkratno pa še ni nujno instant. Ne posplošuj kar tako vsepovprek. To vendar počne raja! ;)

  14. anonimni  pravi:

    Biksen , da neeeeeeeeeeebi slučajno nehal . Tvoje zgobe čakamo iz tedna v teden in res si mojster pisanja ( brez sarkazma :-D ) . Če boš nekega dne izdal knjigo Biksnovih črtic bom prvi vrsti za podpis. O tem naj se še drugi izkažejo pa itak ni zgubljati besed ,saj jih večina niti to ne razume ,ko jim komentarji govorijo, naj nas končno nehajo mučiti. Z Egoistom se sploh ne strinjam ,ker očitno mi nikoli gledal mehiških tv novel in zato ne pozna njihovih globokih vsebin , kekršne se po mojem od enega avtorja z različnimi vzdevki občasno najde tudi na tem blogu. Tisto kar sem namreč komentiral pred dnevi v neki res “češki” noveli , je bila zgolj prispodoba kdo takšne lovske zgodbe bere. Tisti , ki si ne zapomnejo tako dobrega pisanja za en teden , ga enostavno niso vredni. In prepričan sem da jih ni veliko . Samo bolj glasni so . To je žal tako kot v politiki .
    Nestrpno čakam tudi v naslednjem letu.

  15. Grablje  pravi:

    Biksen, te drzim za besedo. :) Al za jezik. Al za …

    … kaj tretjega.

  16. ded  pravi:

    zelo lepega tiča imaš

  17. Anonimnež  pravi:

    sem punca ki bi sexsala

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !