Bralčevo razgaljevanje

Dolgo je že, kar sem bil nazadnje v savni, čeprav sem do neke mere (pozitivne, seveda) zasvojen s tem imenitnim užitkom. Dolgo v tem smislu, da mi poletni ritem in tudi zunanje temperature ponavadi vrinejo nekakšen premor v moje sicer dosti redne obiske savne, ta premor pa se je podaljšal še v jesen. Tako sem se prvič po letošnji pomladi v savno spravil ta teden.

Hecno, vsaj dve vrsti ljudi sta, s katerimi sem bil v savni – no, v resnici jih je še več, samo če sklepam po tem, kar sem enkrat videl v morda najznamenitejšem tovrstnem centru v BTC-ju: tam je problem predvsem, da v savni strežejo tudi vsakovrstno hrano, kar pa sem res ne sodi; posledično je bilo v tistem »počivalniškem« delu nagnetenih kakih pet goril, ki se, vsaj mislim, da ne, sploh niso savnale (kar je seveda zelo v redu ;) ), temveč so prišle v savno večerjat. Kar hočem reči, je, da v savno res ne sodi vonj po cvrtju ipd. (torej jasno, da tudi tovrstni obroki sami ne); to je prostor za nesladkan čaj in razne aromatične dišave, tega pa bi se morali zavedati tudi bolj komercialni ponudniki tega ugodja. Samo še zaključim naj tisto o dveh vrstah ljudi – mislim na dve vrsti mojih »spremljevalcev«.

Sam hodim v savno res zaradi savne, torej zaradi ciklov, npr. 15 minut v vročini, pa 15 minut počitka in ohlajevanja, itd. itd. Tako sem si, preden sem postal reden obiskovalec, tudi nekaj malega prebral o zadevi. Najraje grem v savno torej s kom, ki enako kot jaz od obiska savne hoče imeti čim večji učinek, povezan tudi z nekolikšnim poznavanjem zadeve. Enkrat pa se mi je zgodilo, da me je v savno povabil prijatelj, ki je imel povsem drugačen pristop: malo se je savnal, pa malo zamenjal savno, pa morda malo počival ali pa samo malo pohajkoval naokrog … skratka, vse skupaj en sam nered. Tudi zato se je zgodilo le enkrat. :D

Ali slučajno čakate, kdaj bo v temle zapisu prišel čas za seks v savni? Ne bo! Ha! :P Vsaj ne za dobesedno »seks v savni«.

Očitno nisem tak tip; priznam, da meni v tisti vročini še na pamet ne pade, da bi namesto mirnega ležanja in zgolj osredotočenega opazovanja, kako se kapljice potu oblikujejo na kakem lepo izklesanem telesu, dokler niso dovolj velike in težke, da spolzijo na stran ali pa navzdol, ko se opazovani iz ležečega položaja premesti v sedečega in nato vstane, ob čemer mu vsa tekočina, kolikor je ne zaustavijo sramne dlake (odvisno pač od tega, ali so pobrite, pristrižene ali pa nič od tega), steče po tiču in se tam zasveti črtica, niti na pamet mi torej ne pade, da bi namesto mirnega estetskega uživanja v takem gledanju in sočasnega potenja v vse bolj občuteni vročini zraka komu pomignil, naj se me pride dotikat, mi ga drkat, fafat in pri tem še pazit, ali bo v savno vstopil kakšen neprivlačen možakar, ki bi se hotel pridružiti dogajanju in bi ga bilo treba zavrniti. Torej ne. V savno se hodim savnat. Res pa je, da je po savnanju telo tako prijetno segreto, predvsem pa zmehčano, da nikoli ne pomišljam, ali ne bi fanta, čigar telo je nudilo tako imeniten poligon za potovanje kapljic in kapelj, hotel videti tudi še potem, zunaj savne in zunaj obratovalnega časa.

Ko sem stopil iz stavbe, sem ga videl kaditi pred izhodom. Iz žepa jakne sem potegnil svoje Marlboro po novem Gold, vžigalnik sem le zatipal v hlačnem žepu. Stopil sem do njega. »Mi prižgeš cigaret?« Ker oči nisem odmaknil od njegovih, vžigalnik pa je držal nekoliko vstran, sem ga, ne da bi ga nehal ostro gledati v oči, prijel za roko in si jo pripeljal pred cigaret. »Nesramežljiv pogled imaš. To sem opazil že notri,« mi je rekel in se nasmehnil (zdi se mi, da ljudje velikokrat uporabijo nasmešek, ko imajo občutek, da so nekaj morda povedali preveč naravnost; a teh nasmeškov se je treba odvaditi, ker je ravno to, da nekaj naravno poveš, najboljša pot do cilja, do katerega hočeš priti ;) ). »Opazovalski pogled pač. Rad iščem povezave med različnimi, a podobnimi stvarmi. Igrica pač.« »In čemu je podobno moje telo?« »S tem se nisem ukvarjal. Gledal sem kapljice.« »Kapljice?« »Kapljice potu, ki so se zbirale na tvojem oprsju, ko si ležal, in stekle z njega, ko si se premaknil. Pomislil sem, da tudi kakšna druga tekočina podobno steče s telesa, če nekaj časa miruješ.« Nekaj časa je bil tiho in me gledal. »Ne vem, nikoli nisem razmišljal o tem.« »Tudi jaz ne, opazil sem, ko sem doživel. Skadiva še enega, potem ti bom pokazal.«

Bralec

Slika: Magnus Enckell

  • Share/Bookmark
 

6 odgovorov na “Bralčevo razgaljevanje”

  1. Gaber  pravi:

    Totalno padem na tipe, ki razumete umetnost. :P Jaz v savnah govorim, žgečkam, masiram in dajem dol. Ali me vzameš s sabo? ;)

  2. Žiga  pravi:

    Bralec, všeč mi je, ko o savni pišeš kot o prostoru za nesladkani čaj. Na vprašanje pa raje odgovori nikalno. Verjemi. ;)

  3. FireFlame  pravi:

    Js ne kapiram savn. Tistih ta drugi no. V obeh primerih pa jih ne obiskujem. Se raje na drugačen način potim. :P

  4. Bralec  pravi:

    @Gaber: če govoriš preglasno, ne pride v poštev. Ampak, saj znam obvladati, to je nadvladati preglasne tipe. :P Tako da, ja, lahko greš z mano. ;)
    @Žiga: si ti “the Žiga”? Torej imaš rad savno. Na pravi način. :)
    @FireFlame: potenje v savni je čisto nekaj posebnega. Ne pomeni pa seveda, da bi se bilo treba vseh raznovrstnih drugačnih potenj zato izogibati.

  5. xxx  pravi:

    No sej vemo kako se znebimo nadležnežev v turških savnah.Za tiste ki še neveste . Počasi pihate v njega in zaradi vročine bo prej ko slej zapustu prostor.Drugače pa mi mal preveč kompliciramo glede savnanja.Saj drugod je to tud prostor sprotitve in notri govorijo se zabavajo.Seveda spet drugi pa meditirajo.
    Ni zaželjeno da grejo notri srčni bolniki,bolniki ki imajo probleme s ožiljem ali povišanim pritiskom.Savnaj se pa toliko časa kot ti telo dovoli.V začetku morda zgolj 7 minut.Po večkratnem obisku savne pa je čas daljši.
    Bralec kako se pa rešiš tipov ki te zasledujejo?

  6. Bralec  pravi:

    @xxx: glede zasledovalcev … ne jebem jih pet posto. :D

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !