Midnight snacks

Njam, vse diši po soboti, kovter, ki bi ga že morala oprati, zrak v sobi z zaprtim oknom, ker je ponoči pihalo in Janovi lasje, kamor se navdušeno zatečem z nosom.. Ne zanima ga, da je sobota, da je šele osem in da naj že neham težiti z vseobsegajočim vikendaškim entuziazmom. Ugriznem ga v nos, se zahihitam in odvlečem v kuhinjo. Pretegnem se, z namišljenim mitraljezom kosim po golobih, neskafe se me končno usmili, zavre. Zbujen šele dobro pogledam čez okno, ne diši samo po soboti, tudi po družinah s košarami s tržnice in s H&M spicajzlanimi otroki, mladih šalčkaricah z rejbenovkami na koncu nosu. Aha, Le petit cafe z Uršo.

Z Uršo, faggino haggisimo ultimato, ki že pluje med leptijevskimi mizami proti meni (resno, a tu kdaj pomislijo, da francosko ne pomeni nujno leseni stoli, ki se tiščijo vsevprek in navdušeno padajo po tleh, vsakič, ko vstaneš, da se izljubiš s prijateljico šalčkarico) v svojem dezigvalovem plašču z originalnimi rejbenovkami na sebi in z jasno šalčkarice odjebajočo gesto. Nič, pravnica ane. Dobra pravnica. Nadarjena pravnica z nekorektnim smislom za humor.
- Ej lepi!
- Ej še lepša!
Zraven pritovori velik paket. Darilo za registracijo? Bom ignoriral za enkrat.
- Kako je Jan?
- Drnjoha.
Ah bivši filofaksovci, se zahihita. Z Janom se imata rada, še raje se zbadata iz čistega strahu, da ne bi slučajno ugotovila, da sta si podobna veliko bolj, kot bi priznala. Urša, bela kava, tanki cigareti in sonce, po indeksu gejevskih nebes že skoraj pri Ikei, manjka nakupovalna sla, kajpak. Pogovor raztegneva vse od najinih mam, ambicij, morja do njene dileme, da študenti so naporni, ampak da trenutni mladič, s katerim se občasno dobiva res ni slab.

- Mogoče, ampak res mogoče bi preživela tudi, da greva skupaj na kosilo, takole čez dan, in srečava njegove sošolce. Sošolce, si misliš, ne govori o svojih prijateljih ampak sošolcih?
- Fino, lahko te povabi in časti z boni.
- In mu jih mrha karieristična zatlačim za zobe.

Bolj mila je, kot poskuša dajati vtis. Mila in z močnim karakterjem, logično, da se na njo lepimo subtilneži, ki smo veliko časa preživeli s svojimi mamami in malo manj z očeti, njena rama je namreč vedno pripravljena na slučaj strtega fantovskega srca. Posledično se v postelji otepa poročenih mačotov in (dobro izgledajočih) študentov.
- Poglej, Andrej..
Obrnem se in si pokimava. Našportani, greha vredno izgledajoči lomilec moških src (predvsem mlajših, starejši mu ne nasedajo več), ki je obseden s svojo kariero, seksom in pretvarjanjem, da ima okus za dobre filme.
- Kako pa je Andrej?
-Pojma nimam, ni ga več v naši firmi,
se pretvarja, da je indiferentna in me obenem skenira z očmi, če bom slučajno padel skupaj. Mislim, da jo v resnici moti samo to, da nakupujeta v istih trgovinah. Ona mi ga je predstavila in mi tudi ponudila ramo (kajpak) po dveh mesecih, ko je odkril, da pravzaprav ne čuti tiste prave svobode, da je kriv on, ne jaz ter da me noče več onesrečevati.

- Urša?
- Okej, zdaj je pri Katjuskem&co., ima tudi novega študentka za zabavo.
- Oho, zdaj vaju ne družijo več samo iste trgovine, greste kdaj skupaj po bone?
- Ne, ker še vedno nosi te nagnusne srajce in na skrivaj posluša Colonio,
se zasmeje in otrese pepel s cigareta. Spomnim se, da moram Janu poslati grozilno sporočilo, da naj ne pozabi na motovilec.
- Si bral v Mladini o shodu Mladih?
- Smrkavci, ki grejo kazat podporo tistim, ki so se spravili na Open?
- Mhm.
- Eh mulci trapasti, a oni sploh kaj vejo? Sicer pa ja, Jan je rekel, da se jim bo pridružil.
- Kaj?
- Ne vem, nekaj v smislu – razkrinkajmo latentne geje, saj eni čisto dobro izgledajo.
Urša zmiga z glavo in se končno osredotoči na paket na stolu. Velik, zavit, tako da se ne vidi in z ivanjščico počez. Likalnik?
- Poslušaj, nekaj sem vama kupila za papirje, ki sta jih podpisovala pri gospe z blesavo trajno. Urša ve. Urša vse ve.
Odprem.
- Vau Urša! Smoothiemaker in vetrovka za đoganje? Tenkju!
- Za Jana sem vtaknila notri še recepte za čokoladne smutije s cimetom.
Midva o volku, volk iz gozda, natančneje s tržnice na telefon.
- Živjo chou, kje si?
- Z Uršo v leptiju.
- Oo fino, grem še po helebardo in se vama pridružim.
- A si..
- Ja, dovolj za cel mesec.
Odloži.
- Jan prihaja.
- Super, saj tukaj imajo samostrele ane?

Borin

  • Share/Bookmark
 

8 odgovorov na “Midnight snacks”

  1. glavca glavca  pravi:

    Shod pred sodiščem, o katerem piše Borin, se je včeraj res zgodil. Povzemam po Narobe: Organizirali so ga »prijatelji in sošolci treh mladih fantov«, ki so lani poleti napadli lokal Cafe Open in zaradi tega, kot pišejo, »dobili nepravično kazen«. Udeležilo se ga je približno 100 ljudi.

    Organizatorji so poudarjali – tako kot je pisalo tudi na enem od transparentov – da je oškodovanec Mitja Blažič dobil le nekaj šivov po glavi in da je zaporna kazen eno leto in pol prevelika. Pri tem ne razumejo tega, da napadalci niso bili obsojeni zaradi fizičnih poškodb, ki so jih zadali Blažiču, pač pa zaradi spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Slednje pa se seveda ne meri zgolj po številu šivov in udarcev.

    Nevladne organizacije so se na protest odzvale z izjavo za javnost:

    Spodaj podpisani želimo opozoriti na poskuse desenzibilizacije družbe do homofobnih in drugih zavrženih dejanj fizičnega in psihičnega nasilja.

    Trije obsojeni napadalci na Teden Parade ponosa, Mitjo Blažiča, literarni večer in približno 40 obiskovalcev Cafe Open niso izbirali sredstev. Napadli so oboroženi, zamaskirani, dobro pripravljeni, še bolj pomembno pa – v skupini! Približno 8 ali 9 napadalcev je približno pol ure po začetku literarnega večera v sklopu Tedna Parade ponosa 2009 brez opozoril ali povodov priteklo izza vogala in ob kričanju homofobnih gesel začelo udrihati vse na svoji poti, ob tem pa v poln lokal ljudi zalučalo tudi prižgano navijaško baklo. Le sreči in fizičnemu uporu Mitje Blažiča se gre zahvaliti, da poškodovanih ni bilo več! Napadalci so organizirano pobegnili v dveh vozilih, Blažič pa je bil odpeljan na urgenco. Trije napadalci so bili kasneje aretirani in v sodnem procesu obsojeni za zgolj nekatere točke obtožnice. Ostalih točk obtožnice jim ni bilo mogoče jasno dokazati, saj so bili med napadom zamaskirani. Vsaj 5 napadalcev je še vedno na prostosti.

    Takega organiziranega napada v Sloveniji ne pomnimo. Zagotovo to ni bil slučajen, nepremišljen konflikt dveh naključnih skupin. To je bil napad iz sovraštva, s popolnoma drugačnimi in bolj zaskrbljujočimi motivi, kot premoženjski delikti ali vandalizem. Napadalci zato niso udrihali le po Mitji Blažiču, udarjali in brcali so sleherno drugačnost, ki ni po njihovem okusu. Zato ne morejo biti “junaki”, kot jih imenujejo “prijatelji in sošolci”, ampak vse prej kot to. Obračanje pozornosti na represijo države, socialno krizo ali neugoden položaj mladih je zgolj zaskrbljujoč manever radikalnih skupin, ki širijo sovraštvo, da bi mobilizirali mlade za širjenje svoje nestrpnosti.

    Smo v času, ko se sprejema Družinski zakonik, ki po več kot 20 letih družbenega aktivizma končno prinaša izenačitev pravic istospolnih parov in njihovih družin z raznospolnimi. V času, ko smo končno doživeli prvo sodno obsodbo homofobnega nasilja, čeprav je takega nasilja bilo že v preteklosti in ga je tudi v sedanjosti veliko. Zadovoljni smo z družbenimi in političnimi spremembami, ki prikazujejo sprejemanje in zaščito raznolikosti ter enakopravnosti. Zaskrbljeni pa smo nad določenimi poskusi ponovne marginalizacije homoseksualne skupnosti v Sloveniji. Geji, lezbijke, biseksualci in transeksualci smo člani družbe in nam pripadajo enake pravice kot vsem ostalim članom družbe. Nič več in nič manj. Od države pričakujemo sprejem Družinskega zakonika ter zagotovitev varnosti, od sodržavljank in sodržavljanov pa sprejemanje. Nasilje in zagovarjanje nasilja ne bi smela imeti mesta v sodobni družbi, vsekakor ne kot posledica osebnih kompleksov ali težav določene družbene skupine. Za sovraštvo ni izgovorov!

    Nevladne organizacije:
    Amnesty International Slovenije
    DIH – Društvo za integracijo homoseksualnosti
    Društvo informacijski center LEGEBITRA
    Društvo Parada ponosa
    Mirovni inštitut
    Rozalija
    Škuc LL
    Škuc Magnus
    Zavod za kulturo raznolikosti Open

    Za Glavco Iztok K

  2. :)(:  pravi:

    Lepo, ampak likalnik bi bolj prav prišel. :P

  3. biksen  pravi:

    ni kej, kot da človek sedi na tretjem stolu pri isti mizi.

  4. Gaber  pravi:

    Žiga ima rad ivanjščice. :D Kaj je to smoothiemaker? Položil bi Jana.

  5. Bralec  pravi:

    Fino pišeš. Prav zabavno je brati te zapise iz življenja. Drugič pa lahko napišeš še kaj o tem, kaj se je zgodilo, preden sta zaspala, torej pred začetkom tegale zapisa. :D

  6. Borin  pravi:

    @smajliji: ma dj pejt pomit balkon ;)
    @biksen: saj :) včasih tudi paše..
    @Gaber: tist, k vržeš notr kose sadja, zmrznjenga/svežega, led, ima ful močen sekljalnik in naredi sok! Izvoli ga položit ;)
    @Bralec: Tenkju! Ne vem, to mi (še)ne gre, kakšen nasvet?

  7. Gaber  pravi:

    Jan se rad da? :P Am. Jaz vem, kje v Lj je ta kafe. :P

  8. Bralec  pravi:

    @Borin: nasvet je tale: poskusi, pa bo šlo. ;) Sploh ni nič drugače, kvečjemu zabavneje. :D

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !