… he loves me, he loves me not …

Za trenutek zaprite oči in si zamislite najbolj romantične dele človeškega telesa. Neskončno globoke oči, široka ramena, lep nasmeh … Jaz bom tukaj nehal naštevati, vi lahko seveda preidete še na druge telesne predele. Grem pa stavit, da niste pomislili na kavdalno jedro in ventralni tegmentum. Niste, a ne? Sem vedu. To sta dve področji v možganih, za kateri so znanstveniki v zadnjih letih odkrili, da imata ključno vlogo v procesu zaljubljanja.

Kavdalno jedro ima veliko vlogo pri nadzoru motorike, je pa tudi eden od kontrolorjev hrepenenja in želja. Tukaj so shranjeni naši lepotni ideali, ki temeljijo na naših preteklih izkušnjah. Kavdalno jedro tako praktično določa, v koga se bomo zaljubili.

Ventralni tegmentum pa najdemo v srednjih možganih in je globoko vpleten v t. i. »nagradni sistem« možganov in motivacijo. Ima številne povezave z ostalimi deli možganov, vključno s kavdalnim jedrom in amigdalo, kjer je sedež čustev.

Čeprav tega noben noče priznati, smo vsi nekoliko plehki: najprej opazimo zunanjost osebe, šele nato pride karakter, notranja lepota in blablabla … No, tolažba za vse nas je lahko, da si nismo sami krivi, ampak je tako zaradi evolucije. Ko je človeška vrsta bila še na stopnji Kremenčkovih, je bilo za njeno ohranitev zelo pomembno, da sta se našla partnerja, ki sta bila zdrava in plodna. Ta nagon se je podzavestno ohranil še do danes; ker pa nas ne lovijo več dinozavri, je le nekoliko manjši. Študije so pokazale, da je danes – kar zadeva fizične privlačnosti – najbolj pomembna simetrija obraza, šele nato sledijo celotna postava in feromoni. Obstaja tudi razlika med ženskimi in moškimi možgani: moški dajejo večji poudarek na zunanji izgled kot pa ženski.

Zaljubljenost lahko razdelimo v 3 faze: poželenje, privlačnost in dolgoročna navezanost.

Ok, čisto hipotetično: predstavljajmo si, da živimo v popolnem svetu in so vsi moški geji. Sprehajam se po nabrežju Ljubljanice in vidim oh-in-sploh dober primerek moške populacije (tok za info – moja trenutna predstava idealnega tipa: tall, dark & smart, ima motor, zna igrat kitaro in zelo rad kuha vampe). Kavdalno jedro se vključi in po do zdaj še neznanih poteh sproži povečano izločanje spolnih hormonov testosterona in estrogena, ki povečata spolni nagon in dovzetnost za zunanji videz potencialnega partnerja, ter feromone. To je prva faza zaljubljenosti.

Ker smo v popolnem svetu, imam dovolj jaj*, da pristopim do tipa in ga povabim na pijačo. Če bi bila njegova reakcija negativna, se kavdalno jedro ne bi preveč sekiralo, prenehalo bi z aktivnostjo brez groznih posledic in tipa bi kmalu pozabil. Ampak, v tem popolnem svetu bo tip seveda z veseljem sprejel povabilo. Na pijači se spoznavava in se nato med tednom zmeraj več druživa. Voziva se z motorjem, igrava na kitaro in pojeva, poleg tega pa enkrat izrazi željo, da bi za kosilo jedel vampe. Takrat nastopi druga faza zaljubljenosti, v kateri ima pomembno vlogo ventralni tegmentum. Ta začne izločati hormon dopamin, ki povzroča naval sreče, povišano energijo in zbranost ter zmanjšuje potrebo po spanju in hrani. Ventralni tegmentum pošilja dopamin v kavdalno jedro, le-to pa zahteva vedno večje odmerke. Te odmerke dobimo tako, da imamo vedno več stikov z osebo, ki nas privlači. Dobesedno postajamo odvisni od te osebe. Ko so raziskovalci slikali možgane sveže zaljubljenih ljudi in jih primerjali z možgani kokainskih odvisnikov, je bila slika zelo podobna, včasih celo identična.

Prav tako se zmeraj, ko vidimo ljubljeno osebo ali pa o njej samo razmišljamo, sprosti hormon noradrenalin, zaradi česar nam naraste pulz, roke pa se nam začnejo potiti.

Tretji hormon, značilen za to fazo, je serotonin, ki uravnava razpoloženje, jezo in agresijo (slednjo zmanjšuje) ter sodeluje pri učenju in tvorbi spomina. Laično je znan kot »hormon sreče«. Zaradi njega nenehno mislimo na ljubljeno osebo in sanjarimo.

Koktejl teh treh hormonov povzroča tisti občutek zatreskanosti, ko smo v oblakih, nič nas ne more zmotit, prav tako pa ne vidimo nobene napake na svojem partnerju. V tem času so zelo aktivni predeli možganov za užitek in nagrado, manj aktivni pa so predeli za kritično presojo in moralo …, zato se lahko včasih »nekoliko« nerazsodno obnašamo.

Po določenem času pa ta zatreskanost mine in preidemo v 3. fazo: navezanost. Tukaj sta glavna hormona oksitocin in vasopresin. S tem oh-in-sploh tipom sva v prejšni fazi zaljubljenosti seveda na veliko seksala. Oba hormona se sproščata ob orgazmu, oksitocin pa še pri objemanju in pri ženskah pri porodu. Oksitocin povzroča navezanost, zaupanje, željo po povezovanju (to razloži prijeten občutek, med objemanjem po seksu).

Glavna funkcija vasopresina je sicer uravnavanje količine vode v telesu, vendar vpliva tudi na nastajanje navezanosti, spomina in ljubosumja. (Če ste ljubosumni na svojega partnerja, zdaj veste, da je s kemijskega vidika to popolnoma normalno.)

Klub temu, da se v 3. fazi zmanjša nivo spolnih hormonov in zato mogoče ni več toliko seksa kot na začetku veze, sta ta dva hormona že naredila svoje, in čeprav ni več tiste evforije in strasti kot prej, je zdaj namesto tega prisoten občutek pripadnosti in varnosti.

Vez, ki nastane med partnerjema zaradi oksitocina, je podobna vezi med materjo in otrokom pri dojenju, kjer se ta hormon prav tako sprošča v velikih količinah.

No pa se vrnimo nazaj v realen svet: veze propadajo … jebi ga, shit happens. Prekinitev stikov z ljubljeno osebo povzroči prenehanje izločanja dopamina iz ventralnega tegmentuma, kavdalno jedro pa še vedno potrebuje svojo dozo. Pride do odtegnitvenega sindroma, ki je v psihičnem pogledu zelo podoben tistemu pri ljudeh, ki se odvajajo od drog. V tem času lahko pride do depresije, apatije, pomankanja apetita, motenj spanja, občutka tesnobe, možna je celo fizična bolečina. Saj verjetno veste o čem govorim – pač prebolevamo. Skozi čas pa kavdalno jedro zmanjšuje potrebo po dopaminu, dokler ne pade nazaj na začetno raven. Na tej stopnji smo vsaj telesno preboleli neko osebo, medtem ko je stopnja psihične navezanosti pri vsakemu posamezniku drugačna.

Zanimivi so tudi izsledki raziskav, ki so pokazale, da so med seksom z osebo, do katere ne čutimo navezanosti (govorimo recimo o »one night stands«), vključeni popolnoma drugi predeli možganov kot pri možganih zaljubljenih ljudi. Seks in ljubezen torej nista eno in isto, čeprav zaradi hormonov, ki divjajo v nas, lahko prvo zamenjamo z drugim.

Mogoče se sliši kot iz kakšne Shakespearove drame, ampak znanstveniki so na zelo dobri poti, da ustvarijo »ljubezenski napoj« oz. tabletko. Iščejo samo še pravilno ramerje oksitocina in dopamina. Prav tako iščejo tudi tabletko za prebolevanje s snovmi, ki zavirajo delovanje oksitocina.

Komu bi podtaknili ljubezensko tabletko, da bi se zaljubil v vas ;) ?

Čimo

  • Share/Bookmark
 

25 odgovorov na “… he loves me, he loves me not …”

  1. Snowblind Snowblind  pravi:

    Ej ful zanimivo napisano, sama kemija :smile:

  2. Grablje  pravi:

    Čestitke, Čimo! :) Muy bien! Nisem vedla, da pri zaljubljenosti sodeluje toooliko hormonov – prava hormonska terapija, hehe

    Tabletko bi pa podtaknila bivši. Jebiga, I’m not perfect.

  3. Gaber  pravi:

    Uau! Sem vedel! Žiga je čisto zafiksan s temi hormoni! ;) In potem se on krega name! :D Čimo, jaz vem, da bi ti tableto dal meni. Razumel sem namig: tall, dark & horny Vampi, mljask. ;) Tableto bi dal Pascalu. Ful se zna dat dol. Jaz sem bil vanj. On ni bil vame. Prijatelj, ki me ima zelo rad.

  4. Čimo  pravi:

    @Snowblind: kemija ja… nekaj romantike kar zmanjka ko to bereš an :) ?
    @Grablje: no one is perfect ;)
    @Gaber: ne bi rabu tablete, da bi se zaljubu v mene :D …. drugač tam piše tall, dark & smart ;) Se ti zdi pametno mešati ljubezen v prijatljstvo?

  5. biksen  pravi:

    fajn prispevek!

  6. Domen  pravi:

    @Čimo: Joj, ko bi bila tista okostenela biologija v šoli vsaj pol toliko zanimiva. Res bi se morali več učiti o človeškem telesu, evoluciji človeka. Pa o psih in kravah bi morali povedati več kot le to, ali so dvo- ali troparkeljni, namesto da smo nevemkoliko ur zabili z nekimi že zdavnaj izumrlimi enoceličarji. Ful me briga, ali so bili bili bili imeli en biček ali enega in pol.
    @Gaber: Čimo ti je dal snov za to, da Žigatu poveš, zakaj je zanj dobro, da ga daš šol še večkrat, kot ga sicer.

  7. ihim ihim  pravi:

    Tudi moje pohvale, lepo napisano, čeprav nima dosti uporabne vrednosti. Zavemo se lahko samo kako nemočni smo.
    Dokler ni tabletke za prebolevanje pa tudi ljubezenske tabletke/napoja ne bi uporabil na nikomer.

  8. simple  pravi:

    Lepa slikca!! :D (toliko o plehkosti :P )

  9. jaka  pravi:

    Navkljub vsemu bi dal tabletko Gabru. ;) In enemu mojemu kolegu v ekipi. Čisto nor sem nanj. Ne ve, da kadar se hecam, se zares sploh ne hecam. :D A testosteron najbolj sili k seksu?

  10. Čimo  pravi:

    @domen: meni so bili tudi bički zabavni…. krave in parklji nekoliko manj :)
    @ihim: uporabna vrednost….hm… mogoče v tem, da se “zlomljeno srce” res zaveli čez čas (ko se zmanjša dopaminska odvisnost kavdalnega jedra). Drugače pa se mi zdi, da tu pa tam paše biti malo nemočen in se prepustiti toku ;)
    @simple: :D
    @jaka: Tako testosteron kot estrogen (med drugim, imata namreč veliko drugih učinkov na telo)) povečujeta spolni nagon. Moški imajo več testosterona kot estrogena, pri ženskah je obratno.

  11. biksen  pravi:

    @čimo: zlomijo se angleška srca, ki so zgleda bolj toga. v teh krajih se srca strejo, so očitno krhkejša. ;)

  12. ihim ihim  pravi:

    @čimo: Hočeš reči, da jutri v resnici ne bo tako obupen kot zgleda danes. Pozitivnost te misli podpiram, a kaj ko je treba preživeti noč – sam.
    Lepo pa je vedeti, da si vsega ne umišljaš in da ima vse svoj realen vzrok, četudi na to nimaš vpliva.

  13. Čimo  pravi:

    @biksen: vzeto na znanje;) komu bi pa ti dal tabletko?
    @ihim: to ja…jaz imam vedno v mislih, da za dežjem posije sonce …sem prevelik optimist?

  14. biksen  pravi:

    @čimo: duša zlata, čist nobenmu,že tako imam dost kaosa.

  15. ikarus  pravi:

    Čimo hvala, da si se tako poglobil, sicer sem že vedel, da je za vse kriva ta kemija.
    Serotonina, hormona sreče, pa je baje veliko v bananah. Ko jo pojem, sem sicer sit, ravno srečen pa zaradi tega še nisem bil…
    Lahko rečem, da se precej vidim v napisanem, da so mi znane vse te faze.
    Trenutno sem v taki fazi, da tabletke ne bi ponujal nikomur, so bili pa časi, ko bi jo z veseljem, ne eno, sto!!!

  16. leper  pravi:

    A je potem ljubezen samo kemija v človeških možganih? S tem jo oropaš vse poetičnosti in nadzemeljske lepote.
    Sploh pa kakšno evolucijsko prednost ima ljubezen pred nagonom?

  17. Čimo  pravi:

    @ikarus: največ serotonina (oz. triptofana- aminokisline iz katere serotonin nastane) ima puranje meso, visoko vsebnost pa ima tudi goveje in piščančje meso, jajca, riž, mleko in določeno sadje ter zelenjava….verjetno so banane med njimi :) Banan pa ne jem, razn če niso v obliki banana-split.
    @leper: Pri ljubezni gre seveda za neverjetno kompleksen proces, pri katerem ima opisana kemija samo delno vlogo. Drug proces, ki vodi v zaljubljenost, je še “limbična resonanca”, ki nastane, ko dve osebi vzpostavita očesni kontakt in preko njega za trenutek vidita, če se njuno čustveno in duševno stanje ujema…to je teorija za “ljubezen na prvi pogled”.

    Ne me narobe razumet, sem nepoboljšljiv romantik in nikakor nočem da bi komu pokvaril romantično predstavo o ljubezni… so pa to dejstva, kaj se z našim telesom dogaja med zaljubljenostjo in zdijo se mi zelo zanimiva :)
    Evolucijski pomen ljubezni je bil pa v tem, da je s stalnim partnerjem bilo veliko lažje preživeti (v prazgodovinskih časih), kot pa sam.

  18. Gaber  pravi:

    Precej samozavesten tipček si. Boš nagec tudi tak? ;) Takrat sem si želel, da bi bil Pascal vame. Takrat. Ker jaz sem bil vanj. Cela drama! Nisem mu verjel, da on ni vame. :D Prosil sem ga, naj se zaljubi. Moledoval. Mislim, da se lahko tako napiše v slovenščini. Hecna beseda. :D Kul je, ker sedaj veliko stvari počneva skupaj. Z njim sem sproščen. Am. Tebe bi jaz zavrtel. Zelo dobro znam. ;) Ti se v mene zatreskaš takoj. Vstal mi je. To je dobro znamenje. ;)

  19. Ana P.  pravi:

    Čimo… FAJN napisano!!!
    ah ja… bi blo res dober met tole tabletko… če mal pomislimo, pa ljubezenski napoji v srednjem veku le niso tok iz trte zviti :D

  20. Čimo  pravi:

    @ana : hvala srce :)

  21. markysha  pravi:

    Odlično. Vse jasno. Na žalost sem že eno leto ‘nazaj v realnem svetu’ in full mi manjka dopamina. Faza prebolevanja je kruta, zelo kruta. Če bi se ta dopamin izločal s solzami bi lahko odprl kiosk.

  22. garry  pravi:

    Ljubezenski napoj…a ne bi bilo življenje potem brez izzivov…a z veliko kaosa…ker potem bi vsak hotel sam najboljš kar opazi… pa vendar neka selekcija mora bit, a ne bi blo brezveze, če bi bil človek že na pravi pijači prepričan, da je sogovornik njegov, ker bi pač v pijači bil napoj, sam jaz močno dvomim v stalnost delovanja tega napoja, morda za prvič in nekajkrat. Sam potem bi zveze ravno tako propadle kot po klasičnem pristopu, tako da bi po svoje bila agonija še hujš…ker bi bila že prva stopnja popolnoma umetno ustvarjena, je možno da do drugih dveh sploh ne bi prišlo. Po klasičnem pristopu si vsaj nekaj že vnaprej nemožnih vez prihranimo, tu bi pa kar rinili v nesmisel.
    Umetne omame…tudi če z naravnimi telesu lastnimi hromoni…pa itak ne morejo kam delel pripeljat, ali ne?

    Čimo, lep prispevek, pa nekaj utopije ne ;-)

    @Markysha, verjetno se tudi pri joku izročajo določeni hormoni, ki težo trenutka olajšajo!

  23. Luka  pravi:

    vauu … Res je blo užitek tole prebrat. jah, ko bi se le dal mal bl vplivat na vse skupi … a gremo probat? bi se kdo javu za testnega zajčka, ko nardimo tabletko? npr. sprobamo tist mit, da se zaljubiš u prvega, ki gre mimo, hehe

    tole je bla pa kar lepa znanstvena analiza, napisana na skrajno zanimiv način. BRAVO ČIMO!

    aja, pa Čima lahko mal pohvalim, da je pred kratkim 10 dobu in precej zahtevnega predmeta in kot vidmo ne zastonj ;)

  24. Grablje  pravi:

    Change of plans: tabletko bi podarila skoraj bivšemu.

    *still not perfect*

    Sicer pa klinc, vsaka stvar je za kej dobra. Se dobro, da se lahko zaljubimo veckrat, samo to bom rekla.

  25. Blog Glavca: PAMET V ROKE, KONDOM NA GLAVO! » Kaj usmerja spolna usmerjenost?  pravi:

    [...] ki ga omenjam, v biokemiji imenujemo oksitocin. Gre za kratek peptidni hormon, o katerem je za Glavco že pisal Čimo, sprošča pa se v številnih različnih situacijah, najpogosteje med orgazmom, med dojenjem in v [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !