Cukrčki in sladkorčki z Otoka

Ne, ne bomo govorili o lepih fantih, razen če vam je všeč Gordon Brown, David Cameron ali Nick Clegg (na spodnji sliki v tem vrstnem redu). Beseda bo tekla o parlamentarnih volitvah v Veliki Britaniji. 6. maj je vse bližje, možnost za zmago pa imajo kar tri stranke: poleg vladajočih laburistov in njihovih večnih tekmecev konzervativcev še liberalni demokrati.

Vse stranke, celo konzervativci, se deklarirajo za naklonjene spolnim manjšinam in jih snubijo z različnimi obljubami. Vodja konzervativcev, David Cameron, že dlje časa skuša ustvariti vtis, da se je stranka v zadnjem obdobju spremenila. Liberalni demokrati in laburisti pa volilce svarijo, naj ne nasedejo lepim besedam, pri čemer se zanašajo na spodrsljaje in protislovne izjave iz konzervativnega tabora. Cameronu se je npr. med TV-intervjujem za The Gay Times zgodilo najhujše, kar se lahko zgodi politiku: prosil je za prekinitev snemanja. Celo znotraj stranke so se pojavili dvomi, ali je Cameron primeren vodja. Da bi popravil vtis, je verjeten razlog za nekatere naslednji Cameronovi potezi. Med drugim je povedal, da je koncept LGBTIQ-pravic popolnoma združljiv s konzervativizmom, napovedal pa je tudi, da se bo outirani konzervativni poslanec Nick Herbert udeležil parade ponosa v Varšavi.

Kljub večji konkurenci pa spet nobena od favoriziranih strank v svojem manifestu ni obljubila spolno nevtralnega koncepta zakonske zveze. Niti liberalni demokrati, čeprav predsednik stranke, Nick Clegg, zagovarja izenačitev isto- in raznospolnih parov. Tega niso storili, ker o tem vprašanju še niso glasovali, so sporočili iz stranke.

Več o posamičnih predvolilnih bitkah in razpravah, ki zadevajo LGBTIQ, v nadaljevanju.

– Po prešernu o človekovih pravicah in fiasko na TV: Še pred začetkom uradne volilne kampanje se je Cameron v TV-intervjuju za The Gay Times začel zapletati pri vprašanju, zakaj konzervativci niso podprli resolucije, s katero je evroparlament obsodil sprejetje zakona v Litvi, ki prepoveduje »promoviranje« homoseksualnosti v šolah. Cameron se je strinjal, da enakost spolnih manjšin sodi v okvir temeljnih človekovih pravic, v isti sapi pa je povedal, da imajo njegovi poslanci proste roke pri glasovanju. Ko ga je novinar vprašal, ali to velja tudi za glasovanje o človekovih pravicah, je odvrnil: »You’re right, you’re right. Sorry, sorry. You’re right … The two are very different. Sorry.« Največje ponižanje pa je sledilo z vprašanjem, ali bodo konzervativci prosto glasovali tudi, ko bo v Westminstru na vrsti glasovanje o tem, da bi bilo mogoče istospolno civilno partnerstvo tako kot poroko skleniti tudi v cerkvi. Odgovoril je, da ne izključuje spremembe, čeprav se mu zdi prosto glasovanje pravilno. Sicer pa gre tako ali tako za amandma iz zadnje klopi, je dodal. Ko ga je novinar postavil pred dejstvo, da je plačan za to, da resno glasuje o vsem, je prosil za prekinitev snemanja.
Med konzervativci so se pojavili dvomi, ali bo Cameron kos predvolilnim soočenjem. Vodja stranke je naslednji dan na konferenci pojasnil, da konzervativci načeloma ne glasujejo o notranjih zadevah drugih držav, četudi se z njimi ne strinjajo, tako kot se niso strinjali s spornim zakonom v Litvi. Zagovarjajo namreč Evropsko unijo kot šibko federacijo držav s prostim pretokom kapitala, namesto močne nadnacionalne države.

– Enak dostop do blaga in storitev ter skrivni posnetek: Cameronu je sive lase povzročil tudi poslanec in senčni minister za notranje zadeve, Chris Grayling. Skrivaj so ga posneli, ko je v govoru na srečanju z desničarskim think tankom izjavil, da bi lastniki prenočišč (bread&breakfast), ki ljudi sprejemajo v svojo hišo, morali imeti pravico zavrniti homoseksualne pare. Takšno stališče je v nasprotju z zakonom, ki spolnim manjšinam zagotavlja enake možnosti. To je sprožilo proteste proti konzervativcem, pa tudi izstope iz konzervativne stranke. “Glave in srca torijcev so v konfliktu. Glava jim pravi, da se je svet spremenil, da so izgubili zadnje tri volitve, ker so jih ljudje imeli za opolzke. Toda srce jim pravi nekaj drugega,” je povedal David Miliband, zunanji minister iz laburistične stranke, ki je v svoje vrste sprejela predsednico in nekaj drugih vidnih članov LGBTory, tj. LGBT-sekcije konzervativne stranke.
Grayling se je po skoraj treh tednih opravičil za svoje izjave. Dejal je, da je izrekel le svoje intimno stališče, in sicer v zasebnem pogovoru. Poudaril je še, da je pomagal izglasovati zakon o enakih možnostih za spolne manjšine in da tega ne obžaluje. Cameron je opravičilo sprejel, Ben Summerskill iz organizacije Stonewall pa ima za najbolj zaskrbljujoče ravno to, da je Grayling proti zakonu govoril v zasebnem pogovoru, ne pa kot politik.

– Obljube da, a ne na papirju: Na obtožbe protestnikov, da se besede torijcev razlikujejo od njihovih dejanj, je David Cameron napovedal, da bodo v manifest vključili spopad s homofobičnim nasiljem v šolah in izbris registrov z imeni tistih, ki so bili obsojeni homoseksualnosti, ko je bila ta še kazniva. Toda to se ni zgodilo. Manifest spolne manjšine omenja le v točki, v kateri obljubljajo ugodnejšo davčno politiko za poročene in civilne pare. LGBTIQ-aktivist Peter Tatchell, ki pri kampanji pomaga stranki zelenih, ima to za dokaz, da so torijci obljube delijo le, ko so neposredno izzvani, v resnici pa imajo drugačna stališča.

Foto (Wikipedia): Morda je barva konzervativcev, rdeča laburistov in rumena liberalnih demokratov.

– Še naprej brez istospolnih zakonskih zvez: Liberalni demokrati so poleg splošnega izdali še LGBT-manifest, laburisti pa domači in mednarodni LGBT-manifest.
Med obljubami laburistov so:
– izvajanje spolne vzgoje, ki bo vključevala poučevanje o homoseksualnih spolnih odnosih in virusih HIV, za vse šole, tudi verske;
– odprava amandmaja o prepovedi sovražnega govora proti spolnim manjšinam (konzervativci so uspeli zakonu dodati amandma, ki pri govoru o spolnih praksah iz zakona izvzema komedijante in verske voditelje);
– izbris imen moških, ki so bili obsojeni homoseksualnosti, ko je bila ta še kazniva.

Liberalni demokrati med drugim obljubjajo:
– da bodo vse šole, vključno z verskimi, obvezali k sprejetju pravil proti homofobičnemu nasilju;
– zagotovitev azila za vse osebe, ki jim v matičnih državah grozi preganjanje zaradi spolne usmerjenosti, identitete ali izraza (v labursitičnem manifestu to ni eksplicitno zapisano, pač pa obljubjajo le obsodbo homofobičnih preganjanj);
– uradno izbiro spola v skladu s svojo spolno identiteto, ne glede na operativne spremembe (liberalni demokrati so tako edini, ki so v svoj manifest vključili transspolne osebe).

– LGBTIQ-manifest za mednarodno politiko: Na predstavitvi manifesta v bohemskem Sohu je zunanji minister David Miliband (na sliki spodaj) je obljubil, da bo Velika Britanija izkoristila svojo moč na mednarodnem političnem prizorišču in neusmiljeno zagovarjala pravice spolnih manjšin, če bodo laburisti dobili nov mandat. V to je npr. vključeno obsojanje zakonov, kakršnega so nedavno predlagali v Ugandi, nikjer pa ni omenjen zagotovljen azil za prebežnike, ki jim v domovini grozi pregajanje zaradi spolne usmerjenosti, identete ali izraza. Med cilji je razširitev civilnih partnerstev v vse države EU in izenačitev starosti za privolitev v hetero- in homoseksualni spolni odnos na Gibraltarju.

Odprava diskriminacije v čezmorskih ozemljih: Potrebna starost za privolitev v heteroseksualni in homoseksualni spolni odnos je aktualna tema. Konec marca so privolitveno starost izenačili na otoku Guernsey, o tem pa razpravljajo tudi na Gibraltarju. Milibandovo zunanje ministrstvo se je vključilo v sodni proces kot stranka v postopku. Ministrstvo je na strani odvetnikov, ki sta od vrhovnega sodišče zahtevala presojo ustavnosti tega, da je pogoj za gejevski spolni odnos 18 let, za heteroseksualnega in lezbičnega pa 16. Po besedah Gillian Guzman, sodelavke britanskega zunanjega ministrstva, se je ministrstvo odločilo tako aktivno vključiti v postopek, ker je Velika Britanija odgovorna za to, da zakonodaja Gibraltarja ustreza mednarodnim določbam glede človekovih pravic.

– Izenačenje starosti za privolitev v spolni odnos in konzervativni konzervativci: Konzervativec Julian Lewis, ki se bo na prihajajočih volitvah skušal obdržati v parlamentu, je v pismu poslancem zapisal, da zelo odločno nasprotuje temu, da je v homoseksualni spolni odnos – tako kot v heteroseksualnega – možno privoliti že s 16. letom. Vsi fantje, ki imajo pri tej starosti nezaščiten spolni odnos, so namreč po njegovem izpostavljeni veliki, celo življenjski nevarnosti v obliki virusa HIV. Po pozivih Cameronu, naj Lewisa razreši z mesta senčnega ministra za obrambo, so iz konzervativne stranke sporočili, da je Lewis izrazil svoje osebno stališče, ki ni enako stališču stranke. Če bodo dobili mandat, konzervativci ne bodo spreminjali zdajšnjega zakona iz leta 2000, pač pa bodo delali na preventivi in skušali mladino čim bolj informirati, so zapisali. Dodali so še, da je Lewis v prostem glasovanju glasoval za civilna partnerstva. Kot je kasneje povedal sam, je to storil, ker mora država podpirati tiste homoseksualne pare, ki namesto promiskuitete izberejo stalno partnerstvo. Sicer pa je glasoval ne le proti izenačitvi privolitvene starosti, pač pa tudi proti odpravi prepovedi omenjanja homoseksualnosti v šolah in posvojitvam istospolnih parov.

– Sodelovanje s skrajno desnico v evroparlamentu in varšavska parada ponosa: Cameronovim konzervativcem že dlje časa očitajo, da so se priključili skupini, v kateri je izrazito homofobno poljska stranka Zakon in pravičnost. Njen ustanovitelj, pokojni Lech Kaczynski, je npr. kot župan v letih 2004 in 2005 dvakrat prepovedal parado ponosa v Varšavi. Ko so mu prejšnji teden na TV-soočenju spet očitali sodelovanje s poljskimi desničarji, je Cameron iz rokava povlekel asa. Povedal je, da se bo prvi outirani konzervativec v britanskem parlamentu, Nick Herbert, julija udeležil varšavske parade ponosa. Vzhodnoevropskim desničarjem bodo tako pomagali prehoditi pot do spoštovanja človekovih pravic, je obrazložil. Poleg tega je laburistom vrnil žogico, da sami v evroparlamentu sodelujejo z nekdanjimi sodelavci poljskega komunističnega režima, ki je zapiral ljudi in prav tako kršil človekove pravice.

– Papeževi pogledi so passé, neposlušnost angleških in valižanskih katoličanov: V soočenju na Sky News so vsi trije voditelji največjih strank dejali, da je papež dobrodošel v Veliki Britaniji, vsi pa so tudi eksplicitno zavrnili njegove poglede glede homoseksualnosti.
Ne le anglikanci, tudi angleški in valižanski katoličani so očitno nekoliko neposlušni Rimu. Na besede papeževega državnega tajnika, kardinala Tarcisia Bertoneja, da je za pedofilske škandale kriva homoseksualnost med duhovniki, se je poleg uradnega Vatikana odzval tudi škof Marcus Stock, generalni sekretar škofovske konference Anglije in Walesa. Medtem ko je Vatikan sporočil le, da splošne trditve o povezanosti spolne usmerjenosti in pedofilije niso v pristojnosti Cerkve, je Stock dejal, da o tem ni empiričnih dokazov in da med znanstveniki velja konsez, da je pedofilija povezana s psihološkim kompleksom, ne pa s spolno usmerjenostjo, saj so žrtve moških pedofilov obeh spolov.

That’s all, Folks.
Pripravil Domen

  • Share/Bookmark
 

4 odgovorov na “Cukrčki in sladkorčki z Otoka”

  1. FireFlame  pravi:

    Zanimivo in izčrpno, čeprav ne ravno spodbudno. Dolga je še pot…. :S

  2. Domen  pravi:

    Jeeee, nekdo je vendarle prebral :D . Me veseli, da se komu zdi zanimivo.
    Se mi zdi, da v VBR – vsaj kar zadeva pravnoformalni vidik – pot ni več tako dolga, ampak nihče ne more (upa?) narediti še tistih zadnjih nekaj korakov.

  3. Anonimnež  pravi:

    Super post..

  4. Blog Glavca: PAMET V ROKE, KONDOM NA GLAVO! » Ko bo imela Slovenija tri outirane poslance/poslanke  pravi:

    [...] volitve v Veliki Britaniji so v 650-članski spodnji dom britanskega parlamenta prinesle 19 gejev, lezbijki in biseksualca. [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !