Ken, erotična zgodba 3

Po njegovem orgazmu ga je odneslo. Obmiroval je ko mrtev, še z vekami ni trenil. Nič govoril, samo v tišini je globoko dihal. Ležal je na trebuhu, glavo je imel obrnjeno na mojo stran. Oči je imel priprte, mirujoč pogled usmerjen – v prazno. Bil sem nekje v njegovem vidnem polju, a me ni gledal. S telesom je bil tam, z duhom povsod, zlit z vesoljem in zemljo. Prevzel me je v tistem trenutku! Tako nenavadno: pred menoj je bil in ne bil; bil je moj in od tega sveta in je bil hkrati rešen njegovih spon in smotrov. Bil je kot gričevnata pokrajina v soncu, v sebi vsa mirna, spokojno samoizročena v roke usode; brez grozečih prepadnih pečin, brez nepreglednih nižavij, zalitih z neprehodnim močvirjem. Gričevje. Valovito, blago in lepo. Vzbujajoče zaupanje, vlivajoče občutek varnosti. Vabeče.

S širokim hrbtom, ki se je prelil v ramena in močne nadlakti na široko pokrčenih rok, je zasedal več kot polovico širine moje dvojne postelje. Pleča so mu valovila v ritmu globokega dihanja, počasi se je širil in počasi spuščal se je tudi njegov prsni koš. Dihal je na polna pljuča, vendar na dolgo in počasi, kakor ocean odlaga valove na brezkončne plaže. Toliko ga je skupaj… tako silen je. In s posebno silo se je v meni dvigovala nepotešena pohota.

Klečal sem v njegovem razkoraku. Na moji levi – iztegnjena noga. Na moji desni – visoko pokrčena. V razporku med ritnicama so se polmraku komaj opazno gostile dlačice. Med dlačicami – temnejši vozel. Noge! Močna, dolge noge. Mišice teh nog so mirno odložene počivale na beli rjuhi. Meča… Stegenske mišice… Nedopovedljivo vešč so mi konture počivajočih, krepkih mišic. Moral sem se jih dotikati. S široko razprto dlanjo sem drsel od ritnice prti kolenu. Z eno samo roko, da sem se lahko osredotočil. Občutek me je spomnil na otip prta v boljši restavraciji, ki je podložen s klobučevino. Razkošno, voljno, a spodaj čvrsto. In od zakolena proti dlaki nazaj do ritnice. Kako lepo so se ob robu dlani dlačice spet zlagale v naravni red. S polkrožno linijo iztegnjenega palca in kazalca sem mu podrisal, podčrtal ritnico. Naredil na drugi nogi z drugo roko enako. S palcema zdrsel navznoter. Srečala sta se palca. Pri temnem vozlu. Ga podprijela vsak s svoje strani. Ritmično stiskala in popuščala. Ga gladila od zunaj. Iztegnil sem se po tubo s polzilom. Jo odprl in čisto tanko srago spustil na temne duri. Gladil, kot detel potrkal, zdrsnil v preddverje. Spet ven, okoli, čez…. Se s krožnimi drobnimi gibi napotil v notranjost. Zares notri. Takrat se je oglasil. Zavzdihnil je, kot bi zagrulil. In not in ven. Čisto blizu okoli in okrog. Z zadržanjem. Nenasilno, čutno. Zajahal sem njegovo iztegnjeno nogo in napol sedel, napol pokleknil v razkorak. Se stegnil sem se še po kondom, ki je bil na čakanju na nočni omarici. Spravil vanj izproženi del svojega telesa. Začuda se mi je tič zdel ob dotikanju tuj, brezčuten. Verjetno zato, ker sem bil kot celota zajet od požara strasti in je bila ta moj del le postransko, nebistveno sredstvo, ki bo služilo združitvi. Ker sem natančno vedel, da združitev ne bo le neko mimogredno tiščanje tiča nekam.

Iztisnil sem nekaj prosojnega gela. Naperil. Pristavil. Potisnil. Po najboljšem občutku vstopil. Porival najprej po malem. Na kratko. Kar nekaj časa tako. Ko sem čutil, da se je Kenovo telo sprostilo, da je po začetni okamenelosti spet začelo valovati, sem pustil naravi, da žene svoje in išče lastno zadoščenje. Porival sem krepko. Do cele dolžine. Napol se sem se sankal naprej nazaj po njegovem stegnu in zlezel tako globoko v njegov razkorak, da sem bil v njem do skrajnega. Porival. Malo ga je privzdigovalo, gledal sem, kako je prste zadiral v blazino ob svoji glavi. Porival… Zadiral… Nisem mogel biti več obvladovan, nežen. Prepustil sem se gonu, ki je v svoji elementarnosti sebičen, nerafiniran. Hotel sem biti tak. Hotel sem mu pokazati, iskreno pokazati, do kakšne nenormalne meje me je prevzel. S celim telesom sem mu hotel sporočiti, da sem zanj pripravljen štemati beton. Bil sem moker od potu, vlagal sem vso moč in polet, iztiskal silo iz vseh mišic in se ne prihranjeval, šparal. Šel sem do roba, hotel sem mu dati in predati poln naboj svojega seksualnega besa. Do tja, od koder naprej stopnjevanja ni več. Občutek, ki mi je bil tistega večera že znan.

Ken, toliko zmorem! Kolikor zmorem, toliko ti dajem! Ti si me spravil v ekstazo in tako je to pri meni videti. Zate je! Hvala, ker znaš to sprejeti. Te misli so se v meni vrtinčile skupaj s polteno, telesno slo. Začelo se je v meni dvigovati kot lava v ognjeniškem žrelu. Gosto, židko, razbeljeno, uničujoče in predvsem neustavljivo. Vrtinec, ki se mora izvrtinčiti, odviti, prekipeti.

Ko me je sla gnala proti tistemu, kar je moralo priti, mi je bilo, kot da cepim grčavo poleno. Ko je vsak udarec napornejši. Ko se sekira z vsakim udarcem nekoliko manj zadre med lesna vlakna. Ko daješ vse od sebe. Vso moč in ihto koncentriraš v eno samo točko. Ko točno veš, da ne smeš odstopiti, sicer tistega vražjega polena nikoli na razkolješ. Ko te obliva zona in pot od napora, a v zagrizenosti ne pomisliš, da bi postal. Ker mora iti. Ker je sama pomisel, da bi ritem prekinil, izdaja in poraz. Ko je treba iti čez bolečino in je treba moč črpati iz ihte in mozga v kosteh. Ker konec je, a je dosegljiv z ekstatično silo, neracionalnim naporom; in z odločenostjo. Ko biješ poleno s celim telesom ob klado.

In nato toporišče zasukaš in usekaš z ušesnim delom sekire navzdol. Da se poleno z lastno silo nasadi in zadre na ostrino in ne more več drugače, kot da popusti. In tako je zgodilo, ko se Ken moje sunke pričakal s protisunkom, ki je bil ravno tako narejen c celim telesom kot moj sunek. Res, kot da cepim pregrčasto poleno in vem, zdaj zdaj bo, ne pa, kdaj. Že čutim, da se podaja. Že se je drugače oglasilo. Že hrešči med dvigovanjem sekire. Zdaj, zdaj… Tedaj! Kot se poleno v hipu raztrešči in polovici odnese vsako v svojo smer… Kot se klin sekire zadre v tnalo in tam ujet obstane… Natanko tako je bilo. Zarit in ujet globoko v njem se je razblinilo breme, doživljal se prelivanje lave iz ognjeniškega žrela. Nihče ne more zaustaviti raztaljene kamnine… Nisem ne mogel ne hotel upravljati s svojim orgazmom. Pustil sem mu, da se je dogajal, in godil. Prelil. Preminil. Odmeval. Izzvenel. Tako slovesno je bilo.

Zalivala me je toplota. Hotel sem jo deliti z njim. Spustil sem se na njegov hrbet. V hipu sem se prepoteni koži prilepili druga na drugo. S celim telesom sem ga hotel čutiti. In sem ga čutil. Kožo, toploto, lase na sovjem obrazu. Zlepljenj z njegovimi pleči in ledji. Da mu ne bi bil v breme, sem se oprl na komolce. Odložil lice na njegov vrat. In miroval. Oba sva mirovala. Samo srce tolklo kot divje. Dve sapi sta vročično dihali isti zrak.

Nato sem se ob njem spusti na bok in z boka na hrbet. Poiskal sem njegovo roko in prepletel prste z njegovimi. Vrnil mi je stisk in ga ni popustil. Obrnil sem glavo proti njegovi. Poiskal sem njegov pogled. Zdaj me je gledal. Zbrano. Z mirom, ki ga ni v meni. Z naklonjenostjo. Potrudil sem se in mu skušal prijaznost vrniti z nasmehom. Tako poseben seks je bil. Jasno, da se takšni ne ponavljajo. Ampak z njim sem jih želel ponavljati. Bil sem sladko izčrpan, izmučen in uresničen na poseben način. Zaprl sem oči. Iz barvaste teme mozaika pod vekami so mi zasijale njegove noge, malo zadnjica in široki hrbet. Oprl oči in videl še vedno enako prijazni in mirni pogled. Morda nekoliko šegavi pogled. Toplo mi je bilo pri srcu.

»Kenan,« sem izdihnil. Vdihnil, izdihnil:

»komaj verjamem….«

in z naslednjimi izdihom:
»da je to res.«

Odgovoril mi je s dlani, v katero sem prej vpletel svoje prste.

»Zaspi zdaj!« mi je rekel tiho.

(se nadaljuje)

Biksen

  • Share/Bookmark
 

9 odgovorov na “Ken, erotična zgodba 3”

  1. fun club  pravi:

    menda “hudič” tiči v podrobnostih… in čar tegale (dol)dajanja in jemanja tudi…

  2. biksen  pravi:

    ja, ja, klubski: po-drob-nosti.

  3. nika  pravi:

    Oh, biksen, to pa je erotično mojstrstvo.
    Ljudje bi ubijali za takšno strast – očaral si me.

  4. Anonimnež  pravi:

    super kot vedno

  5. Anonimnež  pravi:

    al pa še bolj

  6. biksen  pravi:

    nika, ljubim življenje & besede. oboje je več kot zanimivo. na kavo te ne bom povabil, da ne bom obtožen neprimernega vedenja ;)
    anonimni, pri tebi sem zmeraj zmeden. saj si anonimini in ne anonimnež?

  7. Borin  pravi:

    :)

  8. nika  pravi:

    Ja,neprimerno vedenje je res hudir…
    Veselim se nadaljevanja, lp.

  9. biksen  pravi:

    Borin, ti maš za pisat in ne frisov (smejčkov) pokat!
    Nika: hvala in lp nazaj.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !