Odločanje, erotična zgodba

Jankič je prijazen. Pozoren. Predan. Redno telefonira. Pošilja sporočilca. Slikice s poti. Z navdušenjem me vsakokrat objame, ko zapreva za seboj vrata stanovanja. Z zanosom se ljubi z menoj. Rad ga objamem, ko prideva skupaj. Verjetno je marsikomu všeč. Ima dobro službo in urejeno živi. Je neprisiljeno ljubezniv. Je za pogledati. Redno se muči v fitnesu, kar se mu vidi. Ni mi čisto jasno, ali hodi tja iz nečimrnosti ali zato, da se spiha po naporni službi. Občudujem njegovo vztrajnosti. Mene bi ob kvihtanju pobral dolgčas.

Kadar pride k meni takoj po službi, je v obleki in kravati. Všeč mi je, da ne nosi majice pod srajco. Uživam mu seči pod suknjič, preden ga uspe sleči. Na hrbtni strani rok gladka svilnata podloga, pod prsti in tankim srajčnim blagom vse tisto pridelano mišičje. Hrbet in ramena, to je pri Jankiču relief: napeti platoji, grički in dolince, prevoji, jaruge… To mi je bolj vznemirljivo občutiti pod dlanmi kot gledati. In po srajci bolj gladko in lepše drsi kot po goli koži.

Vedno je iskreno željan seksa. Včasih že po nekaj poljubih in pravih prijemih postane nestrpen, zatrepeta od neučakanosti. Zna poskrbeti za lasten užitek. In pusti se obvladati, kadar vzamem vajeti v roke. Močan libido ima. Ni mi ga težko spraviti v stanje seksualne zamaknjenosti. Včasih se tako zažene in vživi, da se ustrašim, da ga bo kap. Prav reševalcev in policije se manjka v stanovanju! In željan je bližine. Po opravljenem delu želi, da leživa skupaj in se pogovarjava. Kadar imava čas, lahko to traja. Ker je zgovoren in zabaven, mi ni dolgčas. Če se me vseeno začenja lotevati dremež, to zazna in zapre mlin. Navadno tudi njegova roka potem obmiruje.

Najina zveza ni sad kakšnega divjaštva, ko tipa zjutraj vprašam, kako mu je že ime. Ne, da bi mi tega ne povedal prej, ampak ko sem prevzet od vtisov, pozabim ime v istem hipu, kot ga slišim. Začelo se je s klasičnim zmenkom. Kava v spodobnem in mirnem. Pogovor. Predstavitev. Ugotavljanje skladnosti interesov. Ogledovanje. Glede obojega je bil vtis soliden. Vsaj razumarsko vzeto. Vreden resnega poskusa in dobrega namena.

Jankiču nima kaj očitati. Zanj dam roko v ogenj, da se ne lajha z drugimi. Iskren je. Iz roke mi jé. In mene grize vest . Ker se mi zdi, da se Jankiču niti malo ne svita, kako je z menoj. Ker je vame zatrapan. In ker sem jaz z njim prijazen.

Kako, da nič ne opazi? Je še vedno tako prevzet, da mu je vse prav? Se morda slepi? Ne, to se ne, to bi viselo v zraku . Morda je tak preklet moški, da preprosto ne ve in ne razume, kako se vrtijo čustva in občutki?

Ubogi Jankič, z menoj se je moral zaplesti! Res, preveč mehek je zame. Po značaju, mislim. Jaz ne maram plastelina, jaz si rajši lomim zobe. A ni tu vir težav. Ni ga. Ognja ni. Ognja z moje strani. Ni resničnega, globinskega žarenja, tistega, ki se ga da vsak trenutek razpihati v kres in gori z ico kot grčava bukova drva. Z Jankičem je bila moja strast kurjenje slame. Plamen, ki je pogoltnil nakopičeni material, in nato konec. Pepel brez ostanka. Pepel brez žerjavice. Pač spravljanje v kraj tiste sle, ki se sproti nabere.

Namreč. Nimam več pravega veselja z njim. Pušča me mlačnega. Lahko, da me bo kmalu tudi hladnega. Včeraj mi sploh ni vstal, dokler mi ga ni vzel v usta. Drek. Potem je čisto v redu funkcioniralo. In sva bila oba zadovoljna. Ali sem obseden z idejo trajne izjemnosti in popolnosti? Ne, ni ideja. Instinkt je. V tem, ali se mi iskreno dvigne ali ne, ni filozofije. To je dejstvo. In dejstvo je, da sem med seksom z Jankičem že nekajkrat mislil – na Rajka. Včeraj sploh samo na njega.

Kam sem zabredel! Zdaj mi je kot beli dan jasno, da Rajka nisem predelal. Presnovil. Prebolel. Prisežem – nisem vedel, da se mi je tako globoko vsadil. Da ni v meni pustil samo ranjenega ponosa. Da še vedno obvladuje mojo željo. Očitno sem ga samo odmislil. Živega pokopal. Hitreje pozabil nanj, ker sem se zaposlil z drugim. To ni bil slepili manever, dejansko se ga imel za ad acta. Vidim, kako uspešno. Rajko, očitno si feniks. Vzplamtevaš iz lastnega pepela. Ker tvoj pepel ni mrtev. Pod hladnim kupom nadležnega, letečega, frlečega, mazajočega sivega prahu, ki se ga imel po zaključnem prepiru v očeh, nosu, ustih, povsod, je ostala živa resnica.

Jankič, kako bi lahko to ti vedel, če jaz sam nisem? Kako naj se zdaj izvlečem? Za Jankiča mi ni vseeno. Če z nekom preliješ toliko tekočin… ni več samo bežni znanec. Priljubil sem mi je. Rad ga imam. A to so drugi registri. Ne želim si več Jankičevega tiča v ustih. Še globokih poljubov z njim več ne maram, kar nekako so se mi uprli. Nič nimam proti njemu osebno, vendar: ne tekne mi več. Brutalno preprosto.

Če pomislim na Rajka: z njegovo spermo v ustih sem lahko v nekaj minutah končal dvakrat. Hitro sva se pogodila. Že ko sva se prvič znašla v postelji, me je vprašal, ali mi lahko zaupa. Če sem zdrav. Odgovoril sem mu po najboljši vesti, da sem. Da nisem počel ničesar tveganega, da pa … ne morem dati roke v ogenj. Jo lahko da on zase? In mi je rekel, da. Naslednje srečanje sem mu prinesel papir. Šel sem se testirat. Zanj, zase – kakor se vzame. Opravek ni nikoli prijeten, a motiv je bil močan. Naslednjič je prišel on s svojim potrdilom. In potem sva bila drug od drugega. Nad kožo in pod njo. No ja, porivala sva še vedno s kondomom. Če za drugega ne, iz higiene. A vsa tista zalizovanja… Okušal sem ga s predano, polno, brez strahu. Tako zares je bilo. Brezpogojno. Vsakič znova enko pretresljivo, kot bi me z žarečim žebljem v mehko tkivo. Po seksu z njim so se mi večkrat tresle noge in telo. S švasaparatom v meso. Cvrčeča strast – ne samo njen videz; njen vonj in okus. Iztiril se me. Vse svoje prejšnje navade in opreznost sem vrgel v plavž, ki sva ga kurila. Rajko… po neumnem sva se skregala. Preveč ponosa na kupu. En bolj nepopustljiv od drugega. Iz principa. Zaradi povoda, ki tega ni bil vreden. Čista pitbulovska scena. Rajši, kot da bi eden popustil, sva oba postala poraženca.

Z Jankičem si nisem želel istih stvari kot z Rajkom. Nisem imen ne potrebe in ne želje po tem, da bi ponavljal nekaj, pod čemer sem imel potegnjeno črto. Si mislil, da sem jo imel. Zdaj mi je jasno, da je bil Jankič obliž, ki je prekril v globini nezaceljeno rano. Ostala je prikrito vneta. Potuhnjeni tur s strženom, ki se ni izplavil.

Če bi se mi zdaj pojavila na vratih oba, Jankič in Rajko, za koga bi s odločil? Predpostavljam nemogoče, da bi se Rajko premisli. Ne bi se odločil za oba. Z Jankičem vozim in , kot rečeno, ni z njegove strani najmanjšega znaka, da bi z menoj ne mislil zares. Resen je, oženjen s službo, odgovoren, zaveda se, kakšen je smisel zanesljivost. In Rajko – vihrav, nepredvidljiv in, trezno vzeto, znatno premlad. Absolvent. Bog ve kje ga bo še nosilo in kam odneslo, kdaj se bo zaposlil, se sprijaznil z rutino življenja, ujetega v tuje urnike.

Nisem z moškimi zato, da bi igral šah in brusil razum. Jankič – Rajko? Jasen odgovor pozna – tič. Njemu ne bom dal odločati, ve se, kam pripelje, če on vodi. Kaj pa srce? Čustva? Ranjeni ponos do Rajka sem presnovil. Ne boli me to, da mi je pokadil pod nos. Nemočen sem, ker je zavladal moji želji. Mladenič na pragu moških let… Mladenič, ki je fizična ostvaritev mnogih mojih fantazij o moškem. A to je moj pogled, to vidim jaz. Moje sanjarije so moj tovor. Za Rajka sem bil in sem morda še vedno sem zanimiv iz drugih razlogov, z njegove strani zgodba ne more trajati na tak način kot z Jankičem. Tudi če bi se ponižal in spet začel z menoj. Kar se itak ne bo.

Jankiču bom naredil grdobijo, če mu rečem adijo. Ne zasluži si tega. A vendar – bom iz sočutja z njim? Tako ne gre. In sploh: ali vztrajam z Jankičem iz lojalnosti ali iz preračunljivosti? Jasno, zavedam se, da je spolno življenje »bolj takó« boljše kot nobeno. Vrhunci z njim niso ne vem kakšne pustolovščine, niso neobvladljiva padanja izpod neba v globino. Naj visim z njim kot zakonci, katerih strast je že davno zbledela, pa so drug ob drugem in še vedno zadovoljni, celo srečni? Sem jaz z njim srečen? Premočna beseda. Z njim sem v dobrih in iskreno prijateljskih odnosih. Seks je en del mojega odnosa z njim. Kakor je tudi res, da nisva prišla skupaj, ker bi enemu ali drugemu primanjkovalo prijateljev. Objem je križišče najinih poti.

Tako zoprno! Če mu razložim, kaj čutim do njega, bo težko ostal z menoj. In kaj bom potem? Živel brez družbe, dokler ne izzveni bolečina, ki sem si jo zarezal z Rajkom? Težko. Poznam svoje nagone, delovali bodo naprej. Ali bom potem opotekal iz enega enonočnega objema v drugega? Če me Jankič ne ogreje, me bodo neznanci še manj. Pa še časi! Menjavanje nepravih moških ne more biti koristno. In gora izgubljenega časa, preden se sprijaznim s spoznanjem, da si z nekom res ne morem pomagati.

Nagon, razum, čustva… Čim kalkuliram, vprašujem razum za nasvet. Se bom odločil po tem, kaj se mi splača? Po glasu koristoljubja? Bom izbral zanesljivost, trajnost, predanost – in posteljno povprečje? Se bom vsem prejšnjim načelom navkljub zadovoljil z mlačnim kompromisom? Kompromisom med čem? Med iskrenostjo in neiskrenostjo? Med živim, razpihljivim, požarnim ognjem – in toplo vodo? Med viharnostjo in varnostjo? Nisem star petindvajset let, ko bi brez pomisleka zbral prvo. Nisem še vdan v usodo, da bi moral biti zadovoljen s tem, da kar gre, ker bi se bal, da bi ostal brez vsega.

Kakšno blato! Blato do popka. Kako težko se je včasih izvleči. In ne moram se iz njega izvleči čist. Še po drugih bo šlo. Jankič, kaj bi ti naredil na mojem mestu?

Biksen

  • Share/Bookmark
 

11 odgovorov na “Odločanje, erotična zgodba”

  1. Borin  pravi:

    Če Mirko ne ve, potem še ni pripravljen ;) Še vedno te čakam s tistim scenarijem.

  2. fun club  pravi:

    Huda dilema; pa tako življenjska. Srečen je, komur uspe zmanjšati razdaljo med želeti in imeti….

  3. biksen  pravi:

    @borin: enkrat se ti na to vprašanje že odgovoril in si prezrl: pripravi sinopsi in se javi za kavo.
    @fun: obsejajo štirje prari: želeti&imeti,želeti&ne imieti, ne želeti&imeti ter ne želeti & ne imeti…

  4. Gapi  pravi:

    Vedno z večjim zanimanjem te berem.
    In ta danes mi je zelo blizu.

  5. fun club  pravi:

    štirje možni pari, pa še na vsakega se da pogledat z dveh zornih kotov! preveč komplicirano:)
    me prav zanima, kako se bo razpletla zgodba

  6. Tom  pravi:

    je kr u redu. nad povprečjem, izogiba se stereotipom, ki so v drugih filmih. geji med surferji, seveda so! :)

  7. Tom  pravi:

    budala jaz. zgornji komentar je seveda za en drug prispevek.

    Biksen, keep up the good work. me pa zanima, koliko od tu črpaš iz svojih izkušenj?

  8. biksen  pravi:

    @gapi: lepo. preden oddam, mora biti (vsaj za silo) všeč meni.
    @fun: ta zgodba je končana razočaran?
    @tom: keepam, keepam. dokler me kdo vpraša takšno reč, si mislim, da je verodostojno napisano. ti povem, ko te spoznam ;)

  9. fun club  pravi:

    zgodba se bo tako ali drugače nadaljevala in končala, saj kar kriči po razpletu; pa če bo napisan ali ne:) lahko bi kako rekla še kdaj na to temo…

  10. Grablje  pravi:

    No, no, no, tako hudo pa menda spet ni!

    Če se Mirko sicer razume z Jankovičem (sic!), potem mu bo menda tudi povedal, kaj in kako v seksu – kako naj se obrne, kam pritisne, oslini, postavi, kako začimbico pa je – nihče se še ni rodil genialc, seksualni genialc pa še manj.

  11. biksen  pravi:

    grablje, ti si ena trezna in praktična punca!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !