Japonski kotiček: Jaz in ti

Japonščina ima izredno širok nabor osebnih zaimkov in previdnost pri izbiri »ta pravega« nikoli ni odveč. Izbira je seveda odvisna od obeh sogovorcev, odnosa med njima in situacije, v kateri pogovor poteka. Mnogo zaimkov se lahko naučiš s poslušanjem animejev, a tudi tukaj je treba biti previden, saj se uporaba v animejih nekoliko razlikuje od običajnega pogovornega ali formalnega jezika.

Preden začnem naštevati, naj poudarim še, da se v japonščini (podobno kot v slovenščini) zaimek izpusti, če se le da. Kadar je torej iz konteksta razvidno kdo je vršilec, prejemnik ali predmet dejanja, tega ni potrebno posebej imenovati, za razliko od angleščine, kjer zmeraj uporabimo zaimke I, you itd.

Kaj sem jaz?

Ena izmed prvih besed, ki se jih naučiš na tečaju japonščine je watashi (私), kar je najbolj navtralen in varen prvoosebni zaimek. Ker ne izraža osebnih okoliščin govorca, je najprimernejši v formalnih situacijah. Prav tako se uporaba zaimka watashi pričakuje od tujcev, saj ti ponavadi ne poznajo bolj pogovornih oblik. Podoben temu je še nekoliko formalnejši zaimek watakushi, ki ga v animejih pogosto slišimo iz ust služabnikov. Skrajšana oblika atashi zveni bolj ljubko, uporabljajo pa jo dekleta. Najpomembnejši stranski ženski lik v animejih praviloma uporablja atashi.

Moški pa pri prvoosebnih zaimkih izbirajo predvsem med ore (俺) in boku (僕). Ore zveni bolj samovšečno, uporabljajo ga podivjani glavni junaki, medtem ko boku v animejih zveni bolj otročje, uporabljajo pa ga na primer mlajši bratje. V resničnem življenju je boku precej pogost med odraslimi moškimi, zmeraj pogosteje pa ga uporabljajo tudi dekleta, brez posebnega prizvoka možatosti.

Kaj si ti?

Če začnemo spet pri besedišču iz učbenika, sogovorca naslavljamo z zaimkom anata (貴方). V praksi se temu raje izognemo. Anata je spolno nevtralna in formalna oblika, vendar je nikoli ne uporabljamo za nadrejeno osebo. Anata je tudi beseda, s katero žene naslavljajo svoje može, kot pri nas »dragi« ali kaj podobnega (ne vem pa, kako je pri gejevskih parih). Skrajšana oblika anta je manj formalna in zato še toliko bolj neprimerna za nadrejene, na podobnem nivoju pa je tudi kimi (君).

Še bolj neformalna je beseda omae (お前), ki jo uporabljajo predvsem moški do svojih bližnjih, lahko pa celo izraža jezo do sogovorca. Jezo in sovraštvo izražata tudi zaimka temee (手前) in kisama (貴様), ki sta tako groba, da veljata že za zmerljivke.

Vljudnostne pripone

Kadar govorijo z nadrejenimi ali ljudmi, ki jim niso blizu, Japonci najpogosteje uporabljajo ime, kakor da bi govorili o tretji osebi, pri tem pa imenom dodajajo različne pripone:

–san (さん) se doda imenu znancev na približno istem družbenem nivoju in je podobna angleškim Mr., Ms., Mrs. in Miss. Pogosto se pripenja tudi na imena poklicev, na primer 本屋さん (honya-san = knjigarnar).

–sama (様) se v govoru uporablja za ljudi na izredno visokih položajih in za stranke (お客様, okyakusama), pogosta pa je tudi v formalnih pismih. Lahko se uporablja tudi sarkastično ali samovšečno.

-kun (君) se uporablja predvsem za fante (otroke in najstnike) in za podrejene. Dekleta včasih pripenjajo kun na imena fantov, ki so jim všeč.

-chan (ちゃん) je ljubkovalnica, s katero se naslavljajo otroci ali dekleta med sabo. Fantje jo praviloma uporabljajo le do deklet, ki jih poznajo že od otroštva.

Namesto pripon se imenom pogosto dodajajo še nazivi, ki so lahko tudi samostoječi:

- sensei (先生) lahko pomeni učitelja v šoli, zdravnika ali nekoga, ki je mojster na svojem področju (pesniki, risarji mang).

- senpai (先輩) pomeni starejšega kolega ali sodelavca

- različne hierarhične pozicije v podjetju, v vojski, pri borilnih veščinah

- različni častni naslovi za cesarsko družino

Pripone nikoli ne dodajajo na svoje ime ali na ime nekoga iz svoje notranje skupine (npr. svojih sodelavcev, kadar govorijo s predstavnikom drugega podjetja). Pogosto pa pripone dodajajo na imena živali, npr. sakana-san (riba), neko-tan (mucek), wan-chan (kuža).

moonboy

  • Share/Bookmark
 

5 odgovorov na “Japonski kotiček: Jaz in ti”

  1. Snowblind Snowblind  pravi:

    Ful zanimivo :)

  2. Kitty  pravi:

    Več, več, več :D !!!

  3. Domen  pravi:

    Jao, je zakomplicirano tole. Očitno so Japonci res obsedeni s hierarhijo in tem, kakšen položaj imaš v družbi oz. nekem odnosu.
    Glede zaimka “ti” nisi napisal, katera je potem običajna oblika, s katero lahko naslavljamo neznance. (Saj ne, da si bom zapomnil, če napišeš … :D )
    Najbolj me pa bega tale sakana-san. A to dejansko pomeni, da ko govoriš o eni živali, rečeš “gospa riba”?
    Pa že zdaj te opozarjam, da ne pozabi na novo lekcijo za naslednji teden! :)

  4. Niny  pravi:

    Japonščina je čudovito zveneč jezik. Tak spoštljiv in kraljevski pridih ima. Lepo bi ga bilo znat. :)

  5. moonboy  pravi:

    Uau, kakšno navdušenje :D Za naslednji teden imam v planu spet kaj o kulturi, bo pa tudi kaka jezikovna tema še kdaj.

    Običajna oblika drugoosebnega zaimka za neznance (ki jih ne poznaš po imenu) je anata. Če/ko poznaš ime oz. priimek, pa uporabljaš tega.

    Sakana-san sem videl uporabljeno recimo pri Digimonih, kjer v eni epizodi glavnim junakom priskočijo na pomoč neke ribe, potem se jim pa oni zahvalijo. Stvar je v tem, da se -san uporablja bistveno pogosteje kot pri nas gospod. Je pa vseeno neke vrste poosebitev, zato v običajnih okoliščinah ribe (kot hrano, na primer) ne imenuješ sakana-san, razen če si malo otročji. :) Je pa običajno, da se -san, -kun ali -chan dodaja na imena domačih ljubljenčkov, ki jih tudi v naši kulturi poosebljamo.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !