Mondštajn, pornooda

hudo nerodna reč – tak avto in na takšnem kraju.
kakopak: noge v blatu, misli v raju, ki ni ti dodeljen
brez greha in prestopka. to ni tvoj svet za vsakdan.
to je izlet v zatajevane želje. hitro se prebere iz oči.

primerek zgleden moške rase. petindvaset let, do trideset.
oblečen v kavbojke in modro majo z dolgimi rokavi.
hje, športen tip. in prstan pravi: poročen. zato tako zgubljen,
in negotov. sestradan. tuj, begav. sfaljen. od želje zmeden.

vseeno premočrtno moški. kompakten in širok in ozek.
pogled v oči, bolj modre od spominčic, preglobok – prav dol
do mojih gat. in njihove vsebine. motril sem te. nesramno.
zanimalo me je, doklej zdržiš. ker sem že vedel, da boš moj.

ujel si se kot zajec h klopotači. ohromljen. stran nisi mogel.
in bliže nisi upal. prvi sem korak naredil jaz. pristopil sem.
počasi in krepkó sem te prijel za jajca. trznil si. zadihal.
zatipal moški sem koren. začutil vročo sapo iz nosnic.

zaprl si oči. nazaj si nagnil glavo. dihal si, globoko in drhteče.
ja, ja, najava sreče… kar si dolgo čakal, končno se godi…
po nabreklini sem te gladil in te pozorno gledal v mlad obraz.
tako si svež – in moški. rjavolas. od včeraj neobrit. kak je tvoj glas?

počenil sem. zadrga? ah, preklemanski kovinski gumbi.
iz gumbnic sem jih trgal živčno kako tat. namagneteno
meso tam spodaj ni bilo v pomoč. s srebrno šnalo si
se ukvarjal sam. drhteči prsti. daj, odpni že vražji pas!

potegnil sem ti džins navzdol. do ritnic. bele bokserice.
enkrát še skoz blago pogladil tvoj zaklad. meso pregreto,
mesnato, potno in izdatno, níhče se tega ne bi sramoval…
naj vidim, kakšna je pri sončni luči skrivana žival!

na bokih zgrabim spodnjice in jih preudarno, prav
počasi in enakomerno vlečem dol. o, kakšen film!
z očmi požiram upočásnjeni posnetek. pot do
zaklada vedno širša. na kratko triman sram.

ščetinice na koži, ki leži na mišici brez vsakršne
sledi podkožne tolšče. ha, ha, generacija men’s health….
nato prizor antologijski: ko se ti ud izvije izpod spodnjic,
ti s takšno silo vseka gor, da se sliši stvarni: pok!

velíki pok! o bog… spuščena zver zdaj prosta niha,
zadiha sveži zrak! kak kos! klobuk dam z glave, fant!
takoj nato zasijejo njegova jajca. od lastne teže par
globoko je spuščen! ne, takšnih ne pustim vnemar.

kar použil sem prvo, v slini kopal, nežno prepošiljal not
in ven. ter drugo. za obe skup v usta nisem dosti obdarjen…
drget in vzdihi, kot bi se v njegovih prsih bil močan vihar.
hropenje je bilo odmev na vsak moj v strasti narejen vpoteg.

dovolj čepenja! vstal sem, tič me je zatirani bolel.
iztresel sem iz hlač vse, kar nosim svojega s seboj…
ponudil sem mu, razkoračen, v obdelavo svoje.
fiksirane oči velike, začarani pogled, zmegljen s slastjo.

kačona je prijel previdno, kot od daleč. žal, da ga
je jedel zgolj z očmi. talil se je v sebi, kot vosek nad
plamenom, toda on je on, nazorom svojim zvest:
ne, on ni moški, ki pred moškim bi poklekoval.

a taka je ta reč? no prav. vzajemnost. kar ti meni,
to jaz tebi. stopil sem tako, da sva bila bok k boku.
da sva bila si bolj na roko… zdaj me je pograbil bolje,
s posluhom je ulovil ritem. ja, fantè, tako in nič drugače!

prepustil sem se mu do zanesljivega in močnega orgazma.
samo en hip, da pridem k sebi… potem sem se ga loti jaz.
za hrbet sem mu stopil, tik za njega, da mi je bolje sedel v dlan.
“daj, drki, drki!” je hreščal, očitno že prav blizu konca.

naslonil se je s hrbtom name s celo težo; žehteče mišice
ramen in ledij, opreti sem se moral, da nisva šla oba po tleh.
nervozni znoj mu je premakal majo. »še! močneje!«
kot prošnja in moledovanje, naj ga že enkrát odrešim.

čez ramo sem opazoval njegov naprej porinjeni ponos,
pred mojimi očmi se je spreminjal. višnjevo modrel.
glavičevi robovi so se zavihali navzven in navzgor, kot da
dobivajo obliko vražjega gobana. take gobe ljubim…

prej gladko tičevo telo se je spreminjalo v grčast,
od žil relifen, koreninski bet. z levo roko sem mu šel
pod majo. O, po prsih je kosmat! A stižen kakor spod.
Med sršem dlačic iščem bradavico. Najdem. In privijem.

“aaa..” nebogljeno in proseče. v mojih rokah sta
njegov užitek – in razbremenitev. nasloni glavo vznak
na moje rame. stežaj odprta usta. stisnjene oči. ves tuj obraz.
napeti vrat in jabolko in žile čakajo na nož – orgazma.

trenutek je prišel. vsesplošni krč, trzavica, drget.
in sperma spet in spet. ni brizgal, lil jo je. izlival
v dolgih neustavljivih sunkih. šla je gosto kakor nafta, ki
najde pot iz stisnjenih globin na prosto v beli svet.

kar šla je trikrat, štirikrat z enako silo. kakšna barva…
opazim nenavadnost in podstavim roko. Tri izlive sem
prestregel v dlan, na prste. tip se je izpraznil,
izčrpal razlog, da je prišel na tisti kraj. stoji spet sam.

pospravlja v bokserice svoj ponos. ga tlači v džins. zapenja pas.
pogled upira v tla, vse do »adijo!« takrat me le pogleda –
da se sooči sam s seboj. po blatni, ozki poti tja do avta
in z avtom v varni svet. poglejmo zdaj , kaj ja zmaj izbruhal…

ni bela. ni vodena. srebrno siva je. brez notranjih struktur.
kot steklo gladka. tekoče steklo mat sijaja. mondštajn,
kot ga še ni bilo: tekoči kamen mesečev… poldragi kamen
prav posebne vrste. ta fant ni kar tako: on je – poldragi fant.

Biksen

  • Share/Bookmark
 

9 odgovorov na “Mondštajn, pornooda”

  1. Gaber  pravi:

    Navdušen! :P Bravo, Biksen. Mojster si. :P

  2. biksen  pravi:

    gaber, če ti rečeš…

  3. nish  pravi:

    Joooj, biksen….res, kakšen film….
    Najboljše možno branje…za dobro jutro.
    (se vprašam…je hudo živeti, v zatajevanem svetu?…so pobegi dovolj, da preživijo?…/

    Pa en lep deževen pozdrav…
    /še vedno si moj najljubši erotičnopornoljubezenskovročinski pisec….)

  4. Anonimnež  pravi:

    :-)

  5. fun club  pravi:

    uf! tole se pa bere….., kot pesem, ki ti jemlje dih:)

  6. biksen  pravi:

    hvala, nish, hvala. da ne bo kdo ljubosumen… vmes je že ratal čas za po-deževni: lahko noč!

    anonimnež – kratek, oz.: krtk.

    fun – še par jih naštepam in pade jenkova nagrada. če boš ti v žiriji, seveda.

  7. travian  pravi:

    vau, obvladaš.
    če imaš tudi v živo tak učinek na ljudi, si poguben :)

  8. nish  pravi:

    Biksen….jaz vas vse – tukaj na Glavci – rada berem.
    /ena taka združba prijaznežev ste.)
    Le da so mi tvoji zapisi še posebej ljubi.
    Zato naj kakršnokjerkoličigavože ljubosumje, kar lepo odpade.
    /nekam drugačen se mi zdiš, potolčen. mogoče pa le utrujen.)

    Ok…nish bluzi…

  9. biksen  pravi:

    @travian: med poguben in pogubljen je tako majhna razlika, da sem najrajši priden.
    @nish: potolčen? življenja truden? ne, ne še. čakam na vročino!
    nish bluzi… vidim te ob oknu, v napol odpeti bluzi. itd ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !