Ali sem se okužil? Testiranje na Infekcijski.

Iztok K. me je prosil, da napišem, kako poteka testiranje na Infekcijski kliniki. In sem mu ugodil :) .

Najprej je na možnost okužbe sploh treba pomisliti. In kako to storiti? Mogoče tako, da izveš direktno ali posredno, da je bil partner okužen, tako da je bil odnos nezaščiten, da opaziš v določenem času po odnosu kakšne spremembe na zdravju. Predvsem pa moraš imeti informacijo o tem, da je to možno in na kakšne načine je možno.

Pri meni je bilo pomanjkanje slednjih v tistem času vzrok, da sem se sploh spustil v nezaščiten spolni odnos (kaj sem pa jaz vedel, da se lahko HIV prenese tudi z oralnim odnosom – receptivnim v mojem primeru), pridobitev le – teh v zadnjem času pa me je napotila k misli, da sem ravno v tistem letu poleti dobil vročino in bil pač bolan kot se spodobi za zimske mesece. Doma pravijo, da je bila angina (ko sem jih povprašal ˝čisto iz firbčnosti˝). Pa je bila res? Vsi viri na internetu navajajo prve simptome okužbe s HIV-om: glavobol, vročina, slabost, diareja, bolečine v mišicah in kosteh… v splošnem pač kot gripa. Pa sem imel gripo? Sem imel mogoče angino? Ali pa je bilo kaj tretjega, nekaj, česar se ne dá pozdraviti?

In potem iščeš dodatne informacije na internetu: Glavca, LGBT strani, strani inštitutov ali kar preprosto informativne strani o LGBT temah, SPO-jih in konkretno o HIV-u. In dobivaš same potrditve… Z receptivnim oralnim odnosom se relativno težko okužiš, vendar možnost obstaja! In jaz sem dobil vročino in postal bolan. Možnost okužbe pri receptivnem oralnem odnosu s HIV pozitivnim: 0,04%. Uff, veliko. Hmm, ali pa ne, sem pomislil – ampak jaz sem zbolel! Potrebna je samo ranica na penisu, sluznice na njem pa itak ni težko prečkati – se vidi, da so žile tik pod njo. Če ima ranico v ustih še HIV+ in je torej virus prisoten v večji količin, se možnost okužbe zelo poveča. In kdo nima nobene ranice v ustih? Še z umivanjem zob pred odnosom jih povzročamo in v tistih dveh urah, ki mogoče mineta do odnosa, se ranica res ne more zaceliti. In na penisu… malce bolj divje drkaš in se vrhnja plast kože takoj odstrani ali se pojavi kar kakšna ranica – perfektno za HIV.

In potem se po možnosti vprašaš, zakaj ni več okuženih, ker najbrž večina oralno seksa brez kondoma, in se spomniš, da vsepovsod piše, da je okuženih mnogo več, kot pa jim je to dokazano. In ker je informiranost slaba, jih večina itak ne vé, da je to sploh možno. Ne vem, zakaj bi sicer to sploh delali.

In če se vrnem na svojo zgodbo –

bilo je pred tremi leti, poleti, enkrat julija, s starejšim znancem in ker sem bil takrat mlad, popolnoma neizkušen, ne zadosti informiran in vse, kar sem takrat prebral proti takemu odnosu, je bilo, da ne seksati z neznanci. In ker ta ni bil neznanec, ni bilo neke očitne prepreke (vsaj videl je nisem). O njegovih navadah se nisem (hotel?) spraševal, ker (spet) sem bil še preveč naiven. In pri 17-ih še ne premišljuješ zadosti zrelo. In se je pač zgodilo… Niti ni bil pravi seks, nekajkrat je šel z usti gor in to je bilo to. In se mi pojavi vprašanje, a je bilo res vredno? Pojavilo se mi je že takrat in odgovor je bil takoj, da ne. In povezave z boleznijo takrat še nisem znal postaviti, niti nisem resno premišljal več o tem. Podzavestno sem prav tako (še vedno) devičnik. Tistega pač nočem šteti za razdevičenje. Ampak mogoče bo neizogibno…

In potem najdeš na internetu različna mesta za testiranje za okužbo s HIV. In vsi hvalijo dr. Mlakarja, vendar v Ljubljani izvaja testiranje samo vsak 3. ponedeljek v mesecu, za kar bi moral počakati dva tedna. Nemogoče! Na Infekcijski kliniki pa VSAK ponedeljek in to zastonj in to anonimno. Kaj več bi še človek rad?! In sem se v nedeljo odločil, da bom šel.

Itak se mi je po glavi pletlo že sto stvari. Prva faza je bila imam ali nimam? Vse je govorilo v prid okužbi. Druga faza je bila spraševanje, zakaj meni, obžalovanje, (sploh glede na mojo starost in na dejstvo, da se mi je življenje gaya v zadnjem letu začelo spreminjati na bolje in sem prvikrat začenjal biti zadovoljen z življenjem) in še spraševanje, zakaj (že) zdaj v mojem življenju, kakšna bo motivacija za študij, za druženje, da najdem fanta (komaj v zadnjem času sem doumel, da bom mogoče celo jaz našel kakšnega). Brezup. In potem tretja faza, kako povedati staršem. Če sploh povedati. Kateremu najprej? Obema skupaj? Že kar ta teden v četrtek? Kaj pa če sploh nisem okužen? Ah, pa saj sem zbolel… In kako povedati sorodstvu, kolegom, novim znancem (če sploh)?

In sem šel na trolo, skoraj celo pot molil (dejansko!), pa naj je še tako hinavsko izgledalo, ker sem se tega že odvadil in čeprav zdaj že je, kar je. Ampak saj tam zgoraj so vsemogočni, a ne? Prispel sem kar pol ure prezgodaj, se malček izgubil in vprašal za pot v napačnem vhodu. So mi razložili, kam – brez čudnih pogledov. Se vidi nasploh, da so vajeni, ker se to testiranje izvaja že leta ob istem času. In potem sramežljivo stopim najprej skozi glavna vrata (in seveda pričakujem celo kliniko polno testirancev – malo za šalo, malo za res) in narobe zavijem (Iztok je povedal, da levo, ampak moraš najprej malo desno in potem levo :) ), se potem najdem :) , in prav zavijem. In zagledam vse klopce zasedene in ne upam vstopiti. Nekajkrat se zavrtim, vprašam sestro, kje so ankete za testiranje in mi pove, da pred ambulanto 5 in me vpraša, če jih je zmanjkalo. Zamomljam nekaj v stilu, da še nisem pogledal in se počasi odpravim na pohod skozi hodnik.

Po prvih korakih ugotovim, da ne buljijo vsi v mene in nekateri prav zares ne izgledajo kot čakajoči na testiranje. Nekaj sedežev je prostih. Vstopim v majhen predprostor ambulante in zagledam kup A4 listov, na katerih piše Anketa… (ne moreš zgrešiti). Vzamem list, se usedem, vzamem kemičnega, ki sem ga prinesel s sabo in obkrožim tistih pet ali šest možnosti, po katerih me sprašujejo. Potem pa čakam. Ker sem bil pol ure prezgoden, se dodobra razgledam po hodniku (z varnega zavetja sedeža, seveda), pogledam ljudi, ki sedijo na hodniku in vidim, da jih gre veliko v druge ambulante, ki jih je na nasprotni strani in tej, kjer sedim, veliko. Samo nekaj se jih ne gane in pravilno sklepam, da čakajo na ambulanto 4. Potem pridejo še 3 dekleta (posamič), vzamejo ankete in jih izpolnijo. Tišino (ki me spominja na čisto običajno tišino v bolnišnicah) predre ena od deklet, ki sedi poleg mene in začne najprej z vprašanjem, če ambulanta še ne dela (in res še ni). Potem začneva z manjšim klepetom, prebere mi simptome, ki nakazujejo na okužbo s HIV, ki si jih je izpisala. Pridruži se nama še en, ki sedi ob meni.

O konkretnih vzrokih, zakaj sumimo na okužbo se nismo pogovarjali, smo se pa malce potožili drug drugemu in se kasneje pritoževali zaradi zamude zdravnika, ki je prišel pol ure prepozno. Punca je sama povedala, da ne misli trpeti in nakazala, kaj zna storiti v primeru neugodnih izvidov. Sem bil kar šokiran, ampak ji prav tako nisem mogel oporekati (pa tudi za nasvete nisem preveč dober, ampak sem ji vseeno poskušal osvetliti celo stvar z obstoječimi zdravili ipd.) kot bi pri kakšni drugi stvari, ker se tudi sam počutim kot v brezupnem položaju. Ampak najbrž ni, ne? Poleg tega ni imela ravno utemeljenega suma, ampak je prišla predvsem zaradi slabe vesti. Ta drug, s katerim sem govoril, je bil že nekajkrat na testiranju, vendar danes prvič po dveh letih. Prej baje ni bilo potrebe. Moram reči, da mi je ta pomenek zelo godil. Počutil sem se namreč med sebi ˝enakimi˝, ne obsojan, pa čeprav smo bili tam zaradi tako kočljive zadeve. V času do začetka obratovanja ambulante sta prišla še dva fanta, zelo privlačna in v drugačnih okoliščinah bi vzbudila nekaj direktnih pogledov, vendar sem se zadržal in se opomnil, zakaj sem tam. Pa nisem nikoli očiten oz. zelo ocenjujoč, rad pa pogledam (in ne kot v trgovini, ko kupuješ meso) človeka nasploh. Vendar moram reči, da kakšnih ˝flirt˝ pogledov ni bilo na hodniku, niti ne kakšnih drugačnih. Skupaj lahko rečem, da se nas je prišlo testirat približno 10.

Sam pogovor z zdravnikom je trajal nekaj slabih minut, pregledal je odgovore na anketi, vprašal, s kom (m/ž) se je zgodil odnos, katere vrste je bil in če sem opazil kakšne simptome. Prosil sem za anonimnost in vprašal, ali se poleti sploh pojavljajo angine in gripe ipd. seveda v želji, da mi zatrdi, kako pogoste so in da jaz nimam kaj skrbeti, vendar je odgovoril samo, da se gripe in tem podobne bolezni pojavljajo tudi poleti. Napisal mi je še mojo šifro, dal nekaj papirjev in to je bilo to. Odšel sem iz ambulante, stopil do administratorke, ki je natisnila nalepke, jih zalepila na liste in se odpravil do odvzema krvi, ki se izvaja na istem hodniku, kot ambulanta 5, ampak dvoje vrat prej.

Sestra res zna, kot je povedal Iztok in strah pred injekcijo je bil spet bolj kot ne neupravičen. In to je to, kar se tiče ponedeljkovega uradnega dela. Pred ambulanto za odvzem krvi sem še malce posedel, se pogovoril z gayem, ki sem ga spoznal pred pregledom v prej omenjenem pomenku. Marsikaj sva si povedala, pa tudi pred kliniko, ker sem dobil občutek, da je gospa, ki je sedela poleg mene, začela tleskati z jezikom (predvidoma zaradi narave pogovora). Pomenila sva se o dogodku, zaradi katerega s nama zdi okužba verjetna, dal mi je nekaj nasvetov in svojih izkušenj ter opažanj v zvezi z gay sceno, saj je kar nekaj let starejši od mene. Ima veliko problemov s prejšnjim fantom, zato se seli v tujino. Se je zdel prijeten človek in sem vesel, da sem ga spoznal. V vsaki stvari se najde kakšna svetla točka, a obenem sem prepričan, da se v vsaki stvari najde tudi kakšna pomanjkljivost.

Do četrtka, ko bomo izvedeli rezultate, je zelo zelo daleč [Zgodba se je dogajala prejšnji teden. Ker se je avtorja prispevka - XYZja - vse skupaj zelo dotaknilo, sem se odločil, da prispevka ne objavim v realnem času, ampak z zamikom. XYZ je torej že doživel četrtek in izvedel za svoj rezultat testa. Kakšen je ta rezultat bil in kaj vse se mu je pletlo po glavi, boste lahko prebrali prav v četrtek. IK] Ponedeljek s svojo nočjo, enako torek, prav tako sreda in četrtkov dopoldan. Sigurno bom na hodniku pred ambulanto 5 spet sedel pol ure prej. In gay, ki sem ga spoznal danes, prav tako. In bova čakala. In potem tudi dočakala. Kaj, ne vem, čeprav bi zelo rad vedel. Imam pa eno veliko željo: še velikokrat bi se rad šel testirat iz sigurnosti. Čim večkrat!

XYZ

  • Share/Bookmark
 

8 odgovorov na “Ali sem se okužil? Testiranje na Infekcijski.”

  1. glavca glavca  pravi:

    Ali ste se vi že šli testirat na Infekcijsko v Ljubljani? Kakšne so vaše izkušnje? Kakšno oceno od 1 do 10 bi dali tej možnosti testiranja in zakaj?

    Iztok K

  2. jaka  pravi:

    XYZ, ti si malo paničarja! :P Všeč pa mi je, kako iskreno si vse tole opisal. Ali te je zdravnik kaj vprašal, zakaj se hočeš testirat anonimno – na šifro? Ali je kaj kompliciral?

    Jaz sem se šel na Infekcijsko že dvakrat testirat. Zadovoljen. Verjetno zato, ker je bil izvid obakrat negativen. :P Možnosti takšnega testiranja bi dal oceno 10, dejanski izvedbi pa oceno 8. Pogrešam, ker se na tak način ne da testirati še za druge okužbe.

  3. Matic  pravi:

    Privat laboratoriji z veseljem testirajo na te “druge okužbe”, samo je treba imet malo €€€. Nadstandard pač.

  4. glavca glavca  pravi:

    @Jaka, Matic: Na testiranje za druge spolno prenosljive okužbe – spo – nas lahko z napotnico za laboratorij napoti tudi naš izbrani zdravnik. V tem primeru je testiranje prav tako brezplačno, je zaupno, ni pa anonimno.

    Pogovor, odvzem krvi in testiranje (hiv + sifilis + hepatitis) stane v ambulanti dr. Mlakarja tam okoli 80 evrov za vse tri spo skupaj.

    Iztok K

  5. jos  pravi:

    Možnost prenosa virusa HIV pri oralnem spolnem odnosu je zelo, zelo, zelo malo verjetna. Vendar upam, da se boste kaj naučili iz tega, glede zaščite in izbire partnerja.

  6. moonboy  pravi:

    XYZ, zelo pogumno, da si se odločil svojo zgodbo deliti z nami. Upam, da se je vse dobro izšlo, bom pa počakal do četrtka na rezultate. Če si ti preživel napetost, jo bomo pa že mi tudi.
    Jaz se še nisem testiral na infekcijski, sem se pa enkrat testiral v K4. Na srečo sem bil takrat v negativen rezultat prepričan, kot sem še zmeraj.

  7. XYZ  pravi:

    @jaka: jaz sem velik paničar in se tega zavedam. Ampak ni zmeraj zastonj… Jaz sem zdravniku samo povedal, da bi prosil anonimno in ni rekel ničesar, samo pač šifro je napisal… Tudi jaz bi dal enaki oceni; 8 predvsem zaradi dolgega čakanja…
    @jos: če bi bila tako izjemno majhna (majhna res je, treba priznati), bi se res povsod omenjala? Verjemi, se dá! Učimo se pa iz vsakršnjih izkušenj, se strinjam
    @moonboy: držimo pesti do četrtka :) .

  8. Blog Glavca: PAMET V ROKE, KONDOM NA GLAVO! » V četrtek na Infekcijski izveš za rezultat  pravi:

    [...] XYZ je v prispevku na Glavci opisal tudi ponedeljek: ALI SEM SE OKUŽIL? TESTIRANJE NA INFEKCIJSKI [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !