Ko na Infekcijski izveš za rezultat

Pa je četrtek. Dan, ki je namenjen predvsem dvema možnima stanjema – pomiritvi ali razburjenju. In od koga je to odvisno? V neki meri od mene (oz. je bilo od mene), v neki meri od osebja Infekcijske klinike.
Za ta četrtek sem si naložil kar se je le dalo obveznosti – nekaj opravkov na faksu in se vsepovsod zadržal, kolikor se je le dalo. Pa še jesti je bilo treba vmes in je bila ura že 12:00 ter čas za odhod (da ne bi slučajno prišel kakšno minuto pozneje). In je peljala trola. Tokrat sem bil brez slušalk v ušesih, da sem se lažje skoncentriral na molitev. Ja, ja, sem se prepričal, da se potrudim, da naredim vse za ugoden izid. Pa bo res pomagalo?

Moram reči, da sem torek in sredo preživel precej bolj mirno. Torek sem si zapolnil z gledanjem filmov, pa izpit se je zgodil na ta dan. Seveda sem se nanj pripravljal minimalno – najmanj v svoji ˝karieri˝, ampak se prvič s tem tudi nisem ubadal, ker v takih okoliščinah se mi izpit zdi nekaj neverjetno malo pomembnega. Sem se pač zanesel na znanje, ki sem ga odnesel od delnih testov. V sredo je bila na sporedu ena akcija, ki je zapolnila nekaj ur, potem pa spet računalnik z Youtube in forumi… da le čas čim prej mine. Aja, pa še ena stvar je pomembno prispevala k znižanju nivoja adrenalina v teh dneh. V ponedeljek popoldne si nisem mogel pomagati in sem poklical tistega mojega takratnega ˝partnerja˝. Sem ga najprej vprašal, če se je šel kdaj testirat in mi je zagotovil, da je bil testiran na vse spolno prenosljive bolezni. In je tudi negativen na vse. ˝Zdaj bo počasi eno leto od takrat.˝

Fjuu mi je odleglo. Če ste prebrali prvi del, veste, da se je ˝grešno dejanje˝ zgodilo pred tremi leti. In srce je bilo presrečno. Nekaj malega sva si še povedala, potem sem se pa končno spravil k zapiskom za izpit. Ampak je čisto narahlo, samo zaradi principa, bi rekel, začelo grizljati pod površino – kaj pa če se je zlagal? Ne morem vedeti; nikakor. Kaj pa če so njegovi izvidi takrat pokazali ˝lažno negativno˝? Kaj pa če bodo meni pokazali ˝lažno pozitivno˝? Slednje sicer ni tako hudo, imelo pa bi povsem enak učinek. Ampak sem nekako spravil v nek kot. Je bilo prav, da sem tako naredil? Kakorkoli že, četrtek je prinesel spet zelo zvečano mero skrbi.

˝Približujemo se postaji Klinični center.˝ Izstopil sem in se napotil po zdaj že znani (pre)kratki poti do Infekcijske klinike. In na vogalu zagledal fanta, s katerim sva se prejšnjič spoznala. Skupaj sva odšla do vhoda, zavila na desno in potem na levo, po hodniku do ambulante št. 5 in se kot prva usedla na prazna stola. Ura je kazala 12:40. Spet skoraj pol ure prezgodaj. Med čakanjem sva načela nekaj tem, vendar osebno nisem bil čisto pri stvari. Bi bil raje v tišini premišljeval. Je pa bil čas tudi za to, saj se je zdravnik spet pojavil komaj pol ure po uradnem začetku (točno tako kot v ponedeljek) in sem imel možnost meditacije, ko se nobena tema ni ravno prijela. Vmes so prihajali tudi drugi znani obrazi. ˝Kar naprej!˝ In je šel moj kolega.

Sprašujem se, ali je bilo res potrebno oz. ustrezno, da sem toliko živcev izgubil za premišljevanje oz. kar mučenje v zvezi s tem problemom, glede na to, da nanj nisem imel vpliva. Realno gledano rešitev ni bila v mojih rokah. Ampak kot že rečeno, ni šlo samo zame, ampak tudi za ljudi okrog mene, ki bi živeli s tem (tega ne bi zmogel zadržati samo zase, četudi bi hotel), zato je bila ta miselna kalvarija razumljiva. In zdaj, ko je čakanja konec, lahko povem, da ni bilo zaman…

Ko je kolega po dooolgih 5 minutah prišel ven, je bil nasmejan (in negativen). V ambulanto je poskusil vstopiti nek moški (ki je ravno prišel z nekimi listi), a ga je en čakajoči s ˝svetlobno hitrostjo˝ prehitel in mu zabil da: ˝zdi se mi, da ste bili zadnji,˝ in dodal še nekaj neprijaznih besed (vse v naskoku). Je bilo res, ampak se je obema videlo, da ju stvar strašno najeda. In je bil čez maksimalno dve minuti ta prvi že zunaj, drugemu v naglici še enkrat zabil, da je bil zadnji in po nekaj korakih ga ni bilo več videti. In sem počakal, da je vstopil moški, ki je prišel zadnji, ker je imel v rokah neke liste. Če sem čakal nekaj dni, bom pa še minuto. In je bil res če dve minuti zunaj. Potem pa brez pardona vstanem in vstopim v ambulanto. Še ne zaprem vrat in vprašam: ˝Vam povem šifro?˝ Po pritrditvi jo povem (iz glave seveda) in zdravnik vzame mojo mapo, iz nje vzame že znane papirje, prvega odloži, vzame tri barvne, ki se držijo skupaj, obrne prvega, obrne drugega, nad tretjim je en A5 bel list, ki ga vzame v roke. Pogleda ga in pove: ˝NEGATIVNO JE.˝ Sicer res ne vem, kaj točno je rekel, ampak pomensko sem si zapomnil. In meni širok nasmešek na obraz in kratek smeh. Zdravnik me pogleda in mu rečem nekaj v smislu, kako super, ˝uau˝… resnično ne vem, kaj. Dá mi še nasvet, naj pazim in jaz, da seveda, absolutno bom pazil, saj je bilo samo enkrat, in on še enkrat, naj res pazim in jaz da seveda, da zdaj res vem in da res bom in hvala (sem že pri vratih) in on še nekaj reče in jaz še hvala in sem že zunaj. Tole je seveda samo približek besed, ki so bile izrečene v ambulanti, ampak dajo nek občutek. Smejoč prihitim iz ambulante, rečem, da je v redu in se s kolegom kar odpraviva. Enemu se še pozdravim in to je to. Počutim se kot da bi premagal cel svet.

In zakaj je bilo vredno sekiranja? Ponavadi zagovarjam čim manj sekiranja (ker sem ga že in še ga bom v življenju izkusil preveč), vendar ti po drugi strani dá misliti. V tako kratkem obdobju (nekaj dni) še nikoli nisem o ničemer tako intenzivno premišljeval. Veliko sem se informiral o HIV-u, AIDS-u, testiranju v Sloveniji, pridobil nekaj koristnih izkušenj (v končni fazi sem testiranje sam izkusil)… Z vsem tem bom ne le bolje nadzoroval oz. vodil svoje življenje, ampak bom lahko tudi pomagal drugim. Pa tudi kar tako bo najbrž marsikdo od mene dobil kakšen nasvet oz. informacijo (brez da bi prosil).

Življenje (fizično in mentalno) se je že vrnilo v stare tire. Mislim, da je k tej hitri akomodaciji prispevalo dejstvo, da sem bil podzavestno precej pomirjen. Povedano po pravici, sem pričakoval ekstazo, ki pa se je izkazala za res kratkotrajno. Ampak gledano dolgoročno, mi je rezultat prinesel ponovno odprte poti, ki so se čez teden zdele popolnoma zaprte: spoznavanje LGBT ljudi, med njimi po možnosti fanta :love: , normalen zaključek študijskega leta in nadaljnji stiki z znanci. Vse to se je zdelo izjemno oteženo, če ne nemogoče v primeru, da izvid ne bi bil tak, kot je. Leta sem potreboval, da sem prišel do točke nekoliko večje sproščenosti v družbi (anksioznost pa to…), zdaj pa bi ves trud in napredek splavala po vodi. In spet bi bila potrebna leta… Ampak ne bodo! Možnosti imam in prisilil se bom, da jih bom izkoristil. In potem mi bo lepo! Se bom prisilil:)!

In za konec še vprašanje, ali se mi je izpolnila velika želja od zadnjič (saj veste, katera)? Možnosti so se odprle, da jo uresničim, ampak samo od mene je odvisno, če jo bom… trenutno se mi še sanja ne :) .

Uživajte življenje, pamet v roke in kondom na glavo!!!

XYZ

Zgodba je na Glavci objavljena z zamikom enega tedna.

Za hiv se lahko testirate brezplačno, anonimno na šifro ali zaupno na Infekcijski kliniki v Ljubljani na Japljevi vsak ponedeljek med 12. in 14. uro v ambulanti 5. Takrat se pogovorite z zdravnikom in odvzamejo vam kri. V četrtek isti teden pa v isti ambulanti 5 med 13. in 14. uro pri istem zdravniku prevzamete rezultate svojega testa.

XYZ je v prispevku na Glavci opisal tudi ponedeljek: ALI SEM SE OKUŽIL? TESTIRANJE NA INFEKCIJSKI

Glavca je del projekta Pamet v roke, kondom na glavo! društva Dih. :D

Iztok K

  • Share/Bookmark
 

5 odgovorov na “Ko na Infekcijski izveš za rezultat”

  1. Gaber  pravi:

    Jao, jao! Ti si za vzet v naročje in za pocrkljat. :P Čriček. :P

  2. Axis  pravi:

    Naslov te zgodbe bi moral biti “Ko hormoni zameglijo razum”.
    Tudi sam sem bil nekoč na trnih, vendar ni šlo za AIDS, pač pa za bolezen, ki bi čez 9 mesecev dobila ime.

  3. XYZ  pravi:

    @Gaber: Zdaj, ko je tega konec, bi se res! Pa po pameti seveda ;) . Ti nisi bil nikoli v dvomih? In nič več ne berem o tebi; kako to? :)
    @Axis: Ta naslov bi se nanašal na dejanje izpred treh let ali na čakanje rezultatov :) ? Se strinjam s predlogom v obeh primerih ;) . Te je tvoja izkušnja česa naučila?

  4. Axis  pravi:

    @XYZ Te je tvoja izkušnja česa naučila?
    Jasno! Kondom na janeza!
    Čeprav so mi prijatelji pravili, da bi bila sama kriva, ker ni bila zaščitena. Tudi sam sem tako mislil. Pač, najstniška leta. Se mi kar kolca po njih, tako je blo fajn.

  5. XYZ  pravi:

    Ja, žal se zelo pogosto sliši, da je punca kriva; ampak saj oba sodelujeta – tako kot sta tudi za pretep potrebna dva… Celo življenje se učimo, tako da glavno, da veš za naprej :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !