Bralčevo razgaljevanje

Svetovno nogometno prvenstvo, to je seveda dogajanje, ki zadnje čase priteguje večino mojega prostočasnega zanimanja. Pa ne, da bi bil kak strasten gledalec nogometa, to sem menda povedal že prejšnjič; le velika tekmovanja imajo neki poseben mik, morda zato, ker se dogajajo le vsakih nekaj let (a čisto dovolj pogosto ;) ), morda zato, ker je, tako se mi zdi, še cel kup takih, ki na nogomet gledajo podobno kot jaz: spremljajo pač velika tekmovanja. No, kakor koli, med slovenskimi tekmami sem bil seveda kar živčen, bolj ali manj prav zadovoljen z igro naše reprezentance, v drugem polčasu tekme z ZDA pač nekoliko jezen, ker je igra tako nazadovala (ne glede na nasilnost nasprotnika; vsaj italijanska taktika zidu, ki bi tako rekoč ne dovoljeval vstopa v prostor blizu lastnega gola, bi bila boljša možnost – čeprav italijanske igre sploh ne maram :D ), pa vendar: v glavnem lepa igra in občutek, da tudi slovenski nogomet ni več le vaška liga. Da ne bo pomote: nobenega nacionalizma ne zganjam, ker ga niti ne čutim. Tudi preostale tekme bom prav z veseljem pogledal (tudi zato, ker ni več Italijanov … kot sem povedal, mi njihov način igranja ni všeč, ponavadi se mi zdi premalo dinamičen, preveč taktično defenziven, skratka predolgočasen za gledanje, jaz pa nogomet rad gledam le, če je igra napeta – kot je bila npr. včerajšnja med Nemčijo in Anglijo). Poleg tega v teh vročih dneh, zlasti zvečer, nadvse ugaja srkati pivo pred kakšnim zaslonom, morda ob kakšnem nabrežju, kjer pihlja veter in kjer človek ne ve, ali bi bil bolj pozoren na dogajanje na tekmi ali na dogajanje med gledalci, ki ga obdajajo. Opazovanje teh ima svoje zanimivosti. Res pa je, da tudi nogometaši, kakršen je na sliki. :P

Bralec

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !