Japonski kotiček: Modri samuraji

Za nogomet pravijo, da je najpomembnejša postranska stvar na svetu, čeprav zadnje čase dobivam občutek, da je v resnici še pomembnejši. Te dni se vse vrti okoli nogometa. In ker se je Japoncem letos spet uspelo uvrstiti v osmino finala, bom še jaz napisal par besed o japonskih nogometaših, čeprav me nogomet načeloma ne zanima.

Nogomet na Japonskem ni najpogostejši in najbolj priljubljen šport. Trenutno se za nacionalni šport proglaša sumo, največ obiskovalcev pa se udeležuje baseball tekem. Razen tega so popularni tudi odbojka, kendo in druge borilne veščine, dekleta pa pogosto igrajo lacrosse. Pomembno vlogo pri popularizaciji športa igrajo osnovne šole, ki nudijo številne športne krožke in obšolske dejavnosti. Konec prejšnjega stoletja se je povečala tudi priljubljenost dirkalnih športov, ki je vodila v izum driftinga in njegov izvoz v tujino.

Japonska nogometna reprezentanca – Soccer Nippon Daihyō (サッカー日 本代表) ali samo Daihyō, kot pogosto skrajšajo ime, velja za najuspešnjejšo azijsko nacionalno nogometno reprezentanco, saj so se že štirikrat zaporedoma uvrstili na svetovno prvenstvo. Leta 1998 niso pokazali veliko, saj so izgubili vse tri tekme proti konkurentom v svoji skupini (Hrvaška, Argentina in Jamajka), vendar so vtis nekoliko popravili leta 2002 (takrat je bila Japonska z Južno Korejo sogostiteljica prvenstva), ko so se uvrstili v osmino finala, a so jih tam izločili Turki, ki so kasneje dosegli tretje mesto.

Leta 2006 spet niso zmagali niti ene tekme v svoji skupini (a so tokrat igrali vsaj neodločeno s Hrvati, izgubli pa proti Avstraliji in Braziliji). Letos so proti Paragvaju prvič na svetovnem prvenstvu igrali v podaljšku, potem pa tekmo v osmini finala izgubili 3:5, ko je Komano Yuuichi (駒野友一) z enajstih metrov zadel le vratnico, medtem ko so Paragvajci vseh petrkrat zadeli gol.

Ekipe, ki jo trenutno vodi Okada Takeshi (岡田武史), se je prijelo ime Modri samuraji (Samurai Blue). Če gre zaupati komentatorjem, so japonski nogometaši v povprečju za 8 centimetrov nižji od recimo danskih nasprotnikov, ki so jih premagali v svoji zadnji tekmi predfinala. Za najmočnejši člen japonske ekipe se je takrat izkazal 24-letni Honda Keiske (本田圭佑), ki je prav tako kot Okada rojen v Osaški prefekturi, trenutno
pa igra v ruski ligi za CSKA Moscow, ki ga je odkupila za okoli 6 milijonov evrov za 4 leta. Mimogrede, priimek Honda je sicer med 150 najpogostejšimi japonskimi priimki, a je več kot desetkrat redkejši od priimka Suzuki (鈴木), ki je 2. najpogostejši, takoj za priimkom Satou (佐藤). Keisuke (izgovori se Késke) prihaja iz športne družine – njegov starejši brat je tudi nogometaš, stric je olimpijski veslač kanuja in bratranec olimpijski rokoborec. Nekoliko starejši 27-letni vratar Kawashima Eiji (川島永嗣), pa prihaja iz prefekture Saitama in trenutno igra v prvi japonski ligi. Legendarni vratar Oliver Kahn ga je prijateljsko označil za »unusual, extrovert, plain crazy«. Omembe vreden je še v Braziliji rojen branilec Tanaka Markus Tulio (田中 マルクス 闘莉王), ki je bil leta 2006 imenovan za japonskega nogometaša leta. Zanimivo je, da se njegov vzdevek, čeprav zveni značilno romansko, v japonščini zapiše s pismenkami.

moonboy

  • Share/Bookmark
 

En odgovor na “Japonski kotiček: Modri samuraji”

  1. Domen  pravi:

    Nisem si mislil, da imajo najraje baseball, zanimivo.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !