Japonski kotiček: Kako nastanejo besede (2)

Prejšnji teden sem pisal o nastanku kitajskih pismenk in njihovi uporabi v japonščini. Omenil sem tudi, da so nekatere pismenke prišle v japonščino že sestavljene v besede, skoraj ničesar pa nisem še napisal o tem, kako so Japonci iz pismenk sestavljali nove besede.

Na prvi pogled lahko japonsko besedišče razdelimo na besede treh kategorij: izvorne japonske besede (»wago«, 和語), sino-japonske besede (»kango«, 漢語) in druge tuje besede (»gairaigo«, 外来語). Približno 60 % besed v modernih japonskih slovarjih in okoli 18 % govorjenega jezika naj bi predstavljale sino-japonske besede. Izmed ostalih tujih besed v modernem jeziku prevladujejo angleške, lepo število pa jih je prevzetih iz portugalščine, nizozemščine, nemščine in francoščine.

Vendar pa so mnoge besede, ki zgledajo kot prevzete besede, v resnici nastale na Japonskem s sestavljanjem tujih korenov v tipično japonske kombinacije. Take besede označujemo s pridevnikom »wasei« (和製), torej na primer »wasei kango« (na Japonskem ustvarjena kitajščina) ali »wasei eigo« (na Japonskem ustvarjena angleščina). Predvsem v obdobju meiji so Japonci veliko število novih tehnoloških in znanstvenih konceptov, uvoženih z Zahoda, poimenovali z lastnimi besedami, sestavljenimi po vzoru klasične kitajščine. Taki moderni izumi so na primer telefon – »denwa« (elektrika + pogovor; 電話) in avtomobil – »jidousha« (sam + premikati se + voz; 自動車). Ker je Kitajska v svoji zgodovini predstavljala pomembno kulturno in znanstveno velesilo na Vzhodu, podobno kot pri nas Grčija in Rim, tak način tvorbe besed niti ni posebej presenetljiv. Prav iste besede pri nas namreč tudi izvirajo iz grških in latinskih korenov: tele (gr., daleč), phone (gr., glas), autos (gr., sam) in mobilis (lat., premičen). Zanimivo pa je, da so na isti način nastajale tudi besede za stvari, ki so izvirno del japonske kulture, na primer: gejša – »geisha« (umetnost + oseba; 芸者), japonski šah – »shougi« (general + šah; 将棋) in veščina mečevanja – »kendou« (meč + pot; 剣道).

Nekatere navidez kitajske besede so nastale tudi iz starih japonskih besed ali fraz, ki se jim je nekoč spremenila izgovorjava iz razlagalnega v zvočno branje. Taki primeri vključujejo besede za odgovor – »henji« (vrniti + stvar, 返事, izvorno branje »kaerigoto«), izvor požara – »shukka« (ven + ogenj, 出火, izvorna fraza »hi ga deru«, 火が出る) in nindžo – »ninja« (skrivati se + oseba,忍者, izvorna fraza »shinobi no mono«, 忍びの者). Tretji tip navidez kitajskih kombinacij pa so besede, ki so nastale s sestavljanjem pismenk samo zaradi njihove glasovne vrednostim neodvisno od njihovega pomena, npr. skrb – »sewa« (svet + pogovor, 世話).

Takšne nelogične sestavljanke lahko precej otežijo učenje jezika, olajšajo pa nam ga besede, ki izvirajo iz evropskih jezikov. Prvi Evropejci, ki so vzpostavili trden stik z Japonci, so bili Portugalci, ki so poleg krščanstva s sabo prinesli tudi številne tehnološke pridobitve in nove besede. Med te besede uvrščamo na primer »botan« (gumb, port. botão), »pan« (kruh, port. pão) in »tabako« (tobak, port. tabaco). Ko se je Japonska odrezala od sveta, so edini Evropejci, ki so še uspeli ohraniti stik s to otoško državo, ostali Nizozemci. Iz njihovega jezika so v japonščino prišle besede, kot so »biiru« (pivo, niz. bier), »garasu« (steklo, niz. glas) in »gomu« (guma, niz. gom). Besedi »arubaito« (študentsko delo) in »teema« (tema) prihajata iz nemških besed Arbeit in Thema, besedi »ankeeto« (anketa) in »resutoran« (restavracija) pa iz francoskih enquête in restaurant.

Danes največ izposojenk prihaja iz angleščine, na primer »keeki« (torta, ang. cake), »chiizu« (sir, ang. cheese), »erebeeta« (dvigalo, ang. elevator) in »sukii« (smučanje, ang. ski). Ker japonščina zahteva odprte zloge, se med soglasnike pogosto vrivajo dodatni u-ji, o-ji ali i-ji, kar pa besedo pogosto bistveno podaljša. Da bi se izognili nepraktično dolgim besedam so japonci veliko prevzetih angleških besed skrajšali, kot na primer »anime« (ang. animation), »terebi« (ang. television), »sekuhara« (ang. sexual harassment), »rimokon« (ang. remote control), »eakon« (ang. air conditioner) in »pasokon« (ang. personal computer). Vse besede iz zadnjih dveh odstavkov se praviloma zapisujejo v katakani.

Moonboy

  • Share/Bookmark
 

6 odgovorov na “Japonski kotiček: Kako nastanejo besede (2)”

  1. ambala  pravi:

    へんだね!;)
    Mene je pa vedno zanimal, kera japonska beseda je prevzeta iz Nizozemščine…

  2. ambala  pravi:

    電車 je tud cool. Elektrika + voz: vlak.
    al pa:
    飛行機 leteti, iti, mašina: letalo
    al pa
    自動販売機: sam + premakniti se + trgovina + prodajati + mašina: avtomat za prodajo

    Ne razumem pa tega: 八百屋 osem+100+hiša: zelenjadar…. hmmm

  3. ambala  pravi:

    zdej pa res še zadnji post ;)

    kaj mene še bolj fascinira so compoundi ene pismenke.

    Recimo kako je moški 男 sestavljen iz polja 田 in moči 力.

    Al pa še bolj politically incorrect, kako ima izraz za poceni 安 za osnovo žensko.

  4. moonboy  pravi:

    Iz nizozemščine je seveda prevzetih še mnogo drugih besed, če te zanima seznam, poišči gairaigo na wikipediji, v glavnem sem se zgledoval po tistem članku.
    Za izvor besede yaoya (八百屋) obstajata dve razlagi: ena možnost je, da je zelenjadar nekdo, ki prodaja veliko različnih stvari (800 = ogromno), druga možnost pa je, da je beseda nastala iz besede aoya (青屋 = zelena + hiša), ki so se ji z izgovorjavo spremenile tudi pismenke. Vsekakor je -屋 (ya) zelo pogosta končnica za različne prodajalce (本屋, 花屋, ピザ屋), druge pogoste končnice za poklice pa so še 手 (shu, npr. 運転手), 者 (sha, npr. 医者), 師 (shi, npr. 美容師), 家 (ka, npr. 漫画家), 係 (kakari, npr. 案内係) in 員 (in, npr. 社員).
    Pismenka z žensko pod streho (安) pomeni tudi mir, ta pomen pa je malo bolj politično korekten ;)

  5. ambala  pravi:

    づおもありがとうございます。とてもおもしろいです。

  6. Maja  pravi:

    Glede pismenke za moškega: dela na polju (z močjo). ;-)

    Tisti prehod iz “miru” na “poceni” je pa res nekorekten.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !