Japonski kotiček: riž

Presenetljivo, kako vsakdanja stvar se nam zdi riž in kako malo pravzaprav o njem vemo. Še bolj presenetljivo je, kako vsakdanja stvar je krompir, pa o njem vemo prav tako malo. Katera poljščina mislite, da je najpomembnejša?

Po statističnih podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je bila leta 2008 po proizvodnji najpomembnejša poljščina koruza, saj so je pridelali 788 milijonov ton. Sledi ji riž s 657 milijoni ton in pšenica s 611 milijoni ton. Preračunano v denarno vrednost pa se vrstni red nekoliko spremeni, riž se povzpne na prvo mesto s 130 milijardami mednarodnih dolarjev, koruza pa med žitaricami zasede tretje mesto z 38 milijardami. Krompir skorajda ni vreden omembe, saj je med najpomembnejšimi kmetijskimi pridelki šele na desetem mestu. Verjetno ni treba poudarjati, da največ koruze pridelajo v Združenih državah Amerike, največ riža pa na Kitajskem in v Indiji. Japonska se uvršča po pridelavi riža nekje v bližino 10. mesta, vseeno pa je riž najpomembnejši japonski kmetijski pridelek. A pustimo statistiko, o rižu je vendar toliko drugih zanimivih podatkov.

Riž spada med žitarice, torej med enokaličnice, njegovo latinsko ime pa je Oryza sativa. Med žitaricami ima riž najmanjši genom (430 Mb na 12 kromosomih), ki ga je enostavno gensko spreminjati, zato se pogosto uporablja kot modelna rastlina pri genetskih študijah. Ločimo dve pomembni sorti riža – dolgozrnato indica in kratkozrnato japonica. Ponavadi se riž goji kot enoletnica, čeprav v tropskih regijah uspeva tudi do 30 let. Tradicionalen način pridelave zahteva poplavljanje polj, kar prepreči rast plevela in napade škodljivcev. Kljub temu za samo rast riža poplavljanje polj ni nujno, rastlina lahko uspeva tudi z drugačnimi načini irigacije. Poplavljena polja v angleščini imenujemo »paddy«, v japonščini pa jih označuje piktogram 田 (»ta«). Gojenje riža je tako pomemben del japonske kulture, da se ta pismenka pojavlja v številnih krajevnih imenih in različnih priimkih. »Nitta« in »Shinden« (新田) sta dva primera krajevnih imen, ki se pojavljata dokaj pogosto, obe imeni pa pomenita »novo polje« in se zapišeta z istim parom pismenk. Med priimki so najbolj znani Tanaka (田中), Nakata (中田) in Honda (本田).

Tudi beseda za riž ima zanimivo zgodbo. V indoevropskih jezikih ima beseda očitno skupen izvor, od Grške ρύζι preko italijanske riso, nemške reis, angleške rice pa vse do slovenske besede riž vse zvenijo podobno. Verjetno so v evropske jezike prišle preko perzijskega iz indijskih jezikov. Japonščina ima seveda svojo etimologijo, zanimivo pa je, da uporabljajo precejšnje število različnih besed za riž. Riževo rastlino imenujejo »ine« (稲), neoluščeno riževo seme »momi« (籾), običajno (oluščeno) riževo seme za pripravo jedi pa kome (米). Pismenka 米 po Japonski legendi ponazarja dve osmici (八) in desetko (十), saj kmet vloži 88 naporov v pripravo riža. Ta mit je dober način za učenje varčnega ravnanja s hrano, pismenka pa je v resnici piktogram zrelega riževega klasa. Poleg teh treh besed imajo Japonci še dve besedi za kuhan riž, »gohan« (ご飯) pomeni tradicionalni japonski obrok v skodelici, serviran na krožniku pa se riž imenuje z besedo »raisu« (ライス), ki je angleškega izvora.

Riž se lahko jé kot priloga, uporablja pa se ga tudi za pripravo številnih jedi, kot so npr. »sushi« (寿司) in »onigiri« (お握り), iz riževe moke se pripravljajo testenine in različni cmoki (団子), iz lepljive riževe paste »mochi« (餅) pa se pripravljajo sladice imenovane »daifuku« (大福). Seveda ne gre pozabiti še na alkoholno pijačo »sake« (酒, ista pismenka lahko pomeni tudi alkoholne pijače na splošno), ki ga pridelujejo s fermentacijo riža s pomočjo riževega aspergila. Gliva z latinskim imenom Aspergillus oryzae velja celo za japonski nacionalni mikrob, uporablja pa se tudi pri fermentaciji soje v miso (味噌) ali sojino omako (醤油). Vsem navdušencem nad animeji in fermentacijo priporočam serijo Moyashimon. V precej odštekanem animeju, v katerem so vlogo govorečih zverinic prevzeli mikroorganizmi, ima pomembno vlogo tudi LGBT tematika.

moonboy

  • Share/Bookmark
 

8 odgovorov na “Japonski kotiček: riž”

  1. nevenka nevenka  pravi:

    Kdo bi si mislil, da tudi Japonci kakšno tujo besedo posvojijo v svoj jezik. So se mi zdeli kar preveč tradicionalni za kaj takega.
    Odkar je vzhodnjška kuhinja na pohodu tudi po Evropi, sem se tudi sama navdušila nad več jedmi iz riža. Prej sem poznala več ali manj samo klasično italijansko rižoto, nadevane paprike, čufte in riži biži. Sedaj riž kombiniram z neskončno paleto omak, vsakič je drugačen. In zelo rada imam riževe rezance z zelenjavo pripravljene v voku.
    Sakeja pa še nisem poskusila.

  2. Domen  pravi:

    Super prispevek!
    A na Japonskem imajo tudi taka terasasta namakalna polja?
    A Tanaka potem pomeni kitajsko polje? A ne predstavlja una pismenka v kitajščini Kitajske? Ali so ji nemara Japonci dali pomen “Japonska” in je torej japonsko polje?

    Pa una prva pismenka od Honde se mi tudi nekam znana zdi …

  3. ambala  pravi:

    Domen, pismenka 中 se prebere naka (in torej ta-naka 田中), pomeni znotraj, v sredini, sredina in tako naprej.

    Kitajska je 中国 . 国se sicer prebere kot kuni, pomeni pa državo, deželo. Kot je povedala Maja v enem od prejšnjih postov, so Kitajci sebe smatrali za osrednje cesarstvo in zato najbrž pismenke za središčno državo.

    Mene je vedno mešalo to, da rečejo rižu ライス ampak zdaj saj vem, da je to le en od načinov serviranja riza.
    どもありがとう

  4. ambala  pravi:

    Pa še to, aja: prva pismenka od Honde je hon, kar pomeni knjigo (darilo, resnico…) in je del izraza za Japonsko: Ni-hon 日本 . 本 se prebere tudi kot moto in potem pomeni izvor. To bo sicer povedal Moonboy, ampak ni-hon je sestavljen iz sonca (dan) in izvora. Torej dežela, kjer izvira sonce…

  5. ambala  pravi:

    酒とてもおいしいです!!

  6. moonboy  pravi:

    @nevenka: Sakeja jaz tudi še nisem poskusil :)

    Riževi rezanci niso ravno najbolj tipična japonska hrana, bolj pogosti so v kitajski, vietnamski, malezijski in indijskih kuhinjah. Na Japonskem so popularni pšenični (udon) ali pa ajdovi rezanci (soba).

    Jaz se tudi zmeraj bolj navdušujem nad azijsko kuhinjo. Naslednjič bo prispevek o tem, kako smo pripravljali suši in onigiri :)

    @Domen: Tudi terasasta polja so bolj značilnost kitajske, vietnamske itd. pokrajine, kot pa japonske. Najbolj znamenita turistična lokacija so baje polja Banaue na Filipinih.

    Pismenka 中 (naka, chuu) pomeni sredina in kot je že Maja razložila prejšnjič, se nanaša na Kitajsko v smislu njihove zgodovinske predstave o Kitajski kot o centralnem cesarstvu. Priimka Tanaka in Nakata pa preprosto pomenita “sredi polj” ali “srednje polje”. Podobno kot so se pri nas priimki oblikovali glede na dejavnost družine (npr. Kovač), so si tudi na Japonskem kmetje izbrali priimke povezane z njihovim vsakdanjim življenjem.

    Pismenka 本 (moto, hon) ima tri precej različne pomene – lahko pomeni izvor, kot v besedi 日本 (Japonska = izvor sonca), lahko pomeni knjigo, lahko pa se uporablja kot števnik za podolgovate predmete (prste, svinčnike, palice, mostove…). Povezavo med zadnjima dvema pomenoma si jaz predstavljam preko papirnatih zvitkov, ki so hkrati podolgovati predmeti in neke vrste knjige.

    Bolj običajno se Japonsko in Kitajsko označuje s pismenkami, ki sem jih tudi že omenjal: 和 (wa) se nanaša na Japonsko, 漢 (kan) pa na Kitajsko (prvotno na dinastijo Han).

  7. moonboy  pravi:

    @ambala: Uspelo ti je objavit komentar ravno med tem, ko sem jaz pisal svoj odgovor :)

  8. ambala  pravi:

    no, me veseli, da nisem pisal kakšnih bedarij. ;) cmokaa xxx

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !