Japonski kotiček: Behind the scenes

Če pomislim na tisti pogovor z Domnom, v katerem sva se dogovorila, da še jaz napišem kaj za Glavco, se pravzaprav niti ne spomnim več, ali je bila to njegova ideja ali moja. Vsekakor sem bil prepričan, da bo pisanje blogovskih prispevkov na določeno temo dovolj zabaven izziv, da se mi je splačalo poskusiti. Tako sem stopil v kontakt z Iztokom, ki je z velikim navdušenjem sprejel moj uvodni prispevek in se mi še vedno vsak teden zahvali z (virtualnim) cmokom.

Napisati prvi prispevek ni bilo težko, saj sem skoraj samo povzel stvari, o katerih me ljudje sprašujejo vsakič znova, kadar izvedo, da se učim japonsko. Skrivnosti pismenk, neprimerljiva vljudnost in na povsem drugi logiki osnovana slovnica zmeraj znova pritegnejo pozornost. Za vse ostale prispevke pa se seveda nisem mogel zanašati samo na svoje lastno znanje, zato sem ponovno privlekel na dan knjige s faksa in prebrskal internetne povezave do strani s tečaji japonščine. Marsikaj sem odkril na novo in to je največji bonus, ki mi ga je pisanje bloga prineslo. Vsake toliko naletim na kako stran, za katero se mi zdi, da vsebuje toliko zanimivih informacij, da bi najraje prebral kar vse naenkrat in se ne morem odločiti niti, kje naj sploh začnem. Zato bi tudi z bralci Japonskega kotička, ki jim samo to, kar uspem napisati sam, ne zadostuje, rad delil te povezave.

Prvo tako odkritje je bila stran Kena Cannona, ki si je zadal nalogo učiti internetne nadebudneže japonščino iz animejev. To mu uspeva z izbiro zabavnih tem in svojstveno odštekanimi primeri dialogov, v katerih vse vloge (tudi ženske) velikokrat odigra sam. Da je precej lušten fant, seveda tudi ne škodi.

Naslednje pomembno odkritje je bila stran Sama Alexandra. Ta matematik se v prostem času ukvarja z osebnostno rastjo in jezikoslovjem, predvsem pa japonščino. Če pustimo njegov vpogled v socialne interakcije (ki je sicer strejtovski, ampak vseeno zanimiv) ob strani, ima nekaj zelo dobrih prispevkov o učenju jezikov in primerjavi tujih jezikov z angleščino in japonščino.

Od njegove strani me je pot vodila še do Tae Kimovega popolnega vodiča po učenju japonščine, ki je zaenkrat še daleč od popolnega (še v delu), a zato nič manj uporaben. Sistematiziran pristop k slovnici je združen s številnimi nazornimi primeri, pogosto v vsakdanjem neformalnem slogu ali slengu. Za dodatne primere in ideje se splača prebrati tudi komentarje pod prispevki.

Za učenje jezika je nujen tudi dober slovar. Jaz sem navajen uporabljati internetna slovarja denshi jisho in tangorin, ker lahko vnašam besede v latinici in mi jih avtomatsko pretvarja v hiragano, brez da bi moral posebej nastavljati japonsko tipkovnico. Med zadetki si lahko ogledaš podrobnosti o pismenkah in dobiš informacije o njihovih izgovorjavah, pomenih in včasih celo vrstnem redu potez. Tangorin ima tudi priročen vmesnik za iskanje besed po sestavnih delih pismenk.

Nazadnje omenjam še wikipedijo, za katero sem prepričan, da jo vsi poznate, me pa zmeraj znova preseneča, koliko japonske kulture je pokrite s prispevki v tej prosti enciklopediji – od pričakovanih člankov o animejih, sušiju in jeziku na splošno, do zelo specifičnih tem, kot so na primer japonske posnemovalne besede in homoseksualnost na Japonskem.

V prihodnje upam, da vam bom tudi jaz lahko ponudil še čim več zanimivih prispevkov o japonskih temah ali pa o čem povsem drugem.

moonboy

  • Share/Bookmark
 

2 odgovorov na “Japonski kotiček: Behind the scenes”

  1. ambala  pravi:

    men je pa http://www.nihongodict.com/ super. lahko pišev a angleščini, romaji ali v japonskih pisavah. sam prepoznava v kero smer “prevaja”.

    zakaj pa ne vidmo fotke tebe za mizo? :P

  2. Domen  pravi:

    Vau, res fletkan prispevek. Super ideja, kako podati vire, iz katerih si črpal, pa še povedati nekaj malega o svojem odnosu do pisanja, je tale Behind the Scenes.

    Upam, da bo še veliko japonskih kotičkov, pa tudi drugih tem od tebe.

    Btw, se mi zdi, da se kar nekaj matematikov ukvarja z japonščino. Ravno zadnjič sem bral neko maturitetno besedilo, ki je omenjalo eno tako brihtnico. Očitno je japonščina res izziv za zelo inteligentne buče.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !