Bodi samo moj!?

Poliamorija je beseda, ki izvira iz grškega korena poli, ki pomeni mnogo, in latinskega korena amor, ki pomeni ljubezen. Sestavljenka torej pomeni udeleževanje v, željo po ali preprosto sprejemanje možnosti večih ljubezenskih razmerij hkrati, pri polnem zavedanju in soglasju vseh vpletenih.

Seveda pa oseba, ki se identificira kot poliamorist ni nujno udeležena v poliamornem odnosu, lahko je celo samska. Tako kot biseksualci niso nujno zaljubljeni v osebe obeh spolov hkrati, pač pa »bi« predstavlja bolj nek potencial, da ljubezen občutijo do obeh spolov, tudi »poli« predstavlja predvsem možnost sodelovanja v takšnih odnosih, ne pa dejanske izkušnje. Ideal poliamorije je globina in širina ljubezni, pri čemer ni potrebno ene lastnosti žrtvovati za drugo.

Poliamorno gibanje se pogosto povezuje z LGBT in BDSM gibanji, saj se vsi borimo za pravice do priznavanja netradicionalnih oblik ljubezni. Že zaradi same narave odnosov med tremi osebami, ki so lahko (po običajni definiciji) največ dveh različnih spolov, je v poliamornih skupinah nujno prisotna vsaj nekakšna oblika istospolne ljubezni, pojavljajo pa se seveda tudi izključno istospolne poliamorne veze. Tudi poliamoristi so si izbrali nekaj prepoznavnih simbolov, med njimi modro-rdečo-črno zastavo z zlato grško črko »pi«, pri kateri modra ponazarja odkritost in zaupanje, rdeča ljubezen in strast in črna sočutje do ljudi, ki so prisiljeni svojo ljubezen skrivati pred širšo družbo. »Pi« je prva črka besede poliamorija oziroma grške predpone poli, njena zlata barva pa predstavlja visoko vrednost čustev. Malo bolj humorni simbol poliamorije je papiga, ker je tem domačim živalim pogosto ime Polly, zanimivo pa je, da so ravno papige ene izmed živali, ki so znane po svoji vseživljenjski monogamni zvestobi. Poleg zastave in papige je znano tudi rdeče-belo srce z modrim znakom za neskončnost ter roza Mobiusov trikotnik.

Poliamorija se pojavlja v mnogih različnih oblikah, ni pa pravno priznana. Večina zahodnjaških držav z zakonom prepoveduje bigamijo, ki jo definira kot poroko dveh oseb, od katerih je (vsaj) ena že poročena z neko tretjo osebo. Tudi sobivanje več kot dveh odraslih oseb ni pravno izenačeno s poroko, kot to pogosto velja za sobivanje dveh odraslih oseb (nasprotnega spola). Glavna lastnost, ki pa poliamorijo loči od poligamije, je to, da je slednja pogosto osnovana na verskih moralnih idealih. V krščanskem, židovskem in muslimanskem svetu poznamo predvsem patriarhalno poligamijo oziroma poliginijo, mnogoženstvo. Poliamorija pa nasprotno temelji na enakosti spolov, svobodni volji in vzajemnem zaupanju in spoštovanju.

Glavno čustvo, ki razlikuje monogamijo od poliamorije, pa je zavist. V običajnem monogamnem razmerju partner občuti zavist do potencialnih tekmecev, ki imajo z ljubljeno osebo globoke čustvene ali seksualne vezi. Poliamoristi pa verjamejo, da medsebojna odkritost, zaupanje in komunikacija lahko presežejo negativna čustva zavisti in celo nasprotno, ustvarijo pozitivna čustva. Komperzija, kot nasprotje zavisti, je čustvo sreče, ko se zavedaš, da ima ljubljena oseba zadovoljive čustvene (ali seksualne) odnose tudi z nekom drugim, podobno kot si lahko srečen, če si najboljši prijatelj najde partnerja. Seveda pa tudi poliamoristi ne dovoljujejo varanja – načrtno prikrivanje resnice in skrivne afere so ravno tako nesprejemljive in čustveno boleče kot v monogamnih razmerjih.

Seks ni nujno najpomembnejši aspekt poliamornih razmerij. Veze so ponavadi zgrajene na medsebojnem zaupanju in čustvenih odnosih med vsemi udeleženimi ter na skupnem načrtovanju prihodnosti, čeprav so lahko različne osebe v vezi prisotne različno dolgo. V primeru, da se poliamorna skupina odloči za otroke, si lahko skrb zanje enakomerno razdelijo, ne glede na krvno in pravno sorodstvo. Glede na romantična in seksualna razmerja ter glede na število udeležencev pa se poliamorne skupine pogosto opisujejo z geometrijskimi liki ali črkami. Skupina treh oseb (triada) se tako lahko opisuje kot trikotnik, v katerem so med vsemi udeleženci enako močne vezi, ali kot črka »V«, v kateri je ena vez šibkejša od preostalih dveh. Če so med dvema udeležencema čustvene vezi enako močne kot njune vezi do tretjega udeleženca, nimata pa spolnih odnosov, lahko tako skupino opišemo kot čustveni trikotnik in seksualni »V«. Skupine s štirimi udeleženci se lahko opisujejo na primer s črkami N (ali Z) in U, s petimi pa W (ali M) in drugimi oblikami. Nekatateri poliamoristi svoja razmerja delijo na primarna in sekundarna, glede na njihovo globino ali pomen, nekateri pa se takemu razvrščanju upirajo, saj menijo, da so vsa razmerja enako pomembna.

Kaj pa vi mislite? Se vam zdi, da bi lahko enakovredno ljubili več oseb hkrati? Ste zavistni ali bi privoščili svojemu partnerju ljubezen z drugo osebo?

moonboy

  • Share/Bookmark
 

13 odgovorov na “Bodi samo moj!?”

  1. jst  pravi:

    Sam osebno nebi mogel enakovredno ljubiti dveh ali več oseb hkrati, pa tudi partnerju verjetno nebi privoščil ljubezni z drugo osebo;((zato ker sva partnerja)

  2. Inka  pravi:

    Enakovredno po mojem mnenju ne moreš imet dveh oseb rad, verjamem pa da lahko ljubiš več oseb hkrati.

  3. simple  pravi:

    Do zdaj še nisem enakovredno ljubil več kot eno osebo hkrati. V partnerskem odnosu tudi ne bi želel videti še tretje osebe. Potem to ne bi bila več (resnična) partnerska ljubezen. Je pa odvisno od posameznika. Nekateri, čeprav jih je malo takšnih, čisto normalno/dobro funkcionirajo v partnerskem odnosu in imajo hkrati še koga ob strani samo za potešitev seksualne potrebe.

  4. moonboy  pravi:

    Enakovredno je težka beseda. Seveda je vsak odnos unikaten in verjetno nobenih dveh ljubezenskih odnosov v svojem življenju ne moreš imenovati enakovredna, niti ju nima smisla primerjati.
    Se pa strinjam z idealom globine in širine, ker se mi zdi, da smo ljudje sposobni ljubiti več oseb, brez da bi za to žrtvovali kvaliteto ljubezni – enako kot naj bi starši imeli radi vse svoje otroke, pri čemer noben ne prejema manj ljubezni kot bi je, če bi bil edinec.

    Podobno kot sem si pri prejšnji razpravi postavljal vprašanje, ali je spolna privlačnost nujna za ljubezen, si tokrat postavljam vprašanje, ali je zavist nujna za ljubezen. Ali ni v naši kuturi ljubezen (ali partnerski odnos) skoraj definirana ravno s tem, da si želiš, da bi nekdo bil samo tvoj?

  5. simple  pravi:

    Jaz tej želji, da je oseba, katero ljubiš, samo tvoja, ne bi rekel zavist. In mislim, da ta miselnost o monogamiji ni privzgojena ali posledica kulturnega konteksta. Mogoče se motim.

  6. moonboy  pravi:

    Glede na to, da se pri živalih pojavljajo tako vrste, ki so izključno monogamne in zveste celo življenje (npr. nekatere vrste ptic), kot tudi izrazito promiskuitetne (veliko sesalcev) ali poligamne živali (npr. morski levi), bi seveda lahko utemeljeval, da je monogamnost biološko in ne kulturno pogojena. Veliko vlogo pri tem spet igra oksitocin. Mogoče je to naloga za naslednji prispevek, ampak moram najprej najt dober znanstveni vir :)

  7. Lara  pravi:

    Js se tudi strinjam z idealom globine in širine[a smo ljudje sposobni ljubiti več oseb, brez da bi za to žrtvovali kvaliteto ljubezn]. Se mi zdi pa pomembno, da se partnerja/i o tem dobro pogovorijo.
    Mislim, da je bolj problem v “varnosti” -strahu pred izgubo globoke vezi z neko osebo (da ti ga bo nekdo speljal).
    Če bi se jaz zaljubila v trikotniku in bi imela oba za partnerja, bi na to pristala v primeru, da bi čutila iskrenost/ resnost/ zanesljivost/ odgovornost do naših čustev.

    Kako je v tem primeru z varanjem?

  8. moonboy  pravi:

    @Lara: Kolikor sem razumel, se v poliamorni skupnosti močno poudarja ravno ta iskrenost, resnost, odgovornost in dobra medsebojna komunikacija. Z varanjem je torej tudi tako, da ni sprejemljivo. So pa nekatere zveze odprte v tem smislu, da dopuščajo (spolne) odnose tudi z “zunanjimi” ljudmi, če se ti odnosi potem ne prikrivajo in se o njih lahko odkrito in brez zamer govori med vsemi udeleženci zveze.

  9. Gaber  pravi:

    Poslal tipčko. Vsem. Ki so jokali! ;) Moonboy, jaz bi tebe! :P

  10. garry  pravi:

    Hja, če ni fovšije je za vse zadost ;-)

  11. garry  pravi:

    IK, tale mesečnik je pa kar priden pisec ;-) A ga pelješ kaj na sladoled???

  12. Žiga  pravi:

    Jaz bi dva fanta :)
    Pa še tebe, Gaber :D

  13. Čimo  pravi:

    wow, zanimivo :)

    Jaz vem da nisem psihično zrel za takšne oblike zveze. Bolj “prakticiram” serijsko monogamijo :) Poznam par ljudi, ki so nekaj časa lahko funkcionirali tako, vendar se je v vseh primerih zgodilo, da sta dve osebi začela izključevati tretjo, zaradi večje medsebojne naklonjenosti.

    V teoriji pa verjamem, da bi takšna oblika zveze lahko trajala če se najdejo dovolj zrele, odprte osebe.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !