Edini LGBTIQ-festival v muslimanski Aziji

V Džakarti od petka poteka LGBTIQ-filmski festival, edini v muslimanski Aziji. Celomesečni festival Q! je eden večjih na celini. Leta 2001 je privabil 2.000 gledalcev, lani pa 20.000. Letos organizatorji upajo, da bo 150 filmov iz 20 držav privabilo podobno število ljudi kot lani. Filmske projekcije sicer spremljajo še obrobni dogodki v šestih različnih mestih v Indoneziji, na žalost pa tudi protesti …

[Džakarta, Indonezija, Foto: Flickr, Marc van der Chijs]

V torek se je več kot 100 protestnikov iz Fronte islamskih braniteljev (FPI) zbralo pred nemškim kulturnim centrom GoetheHaus, nizozemskim Erasmus Huis in francoskim Centre Culturel Francais, v katerih se predvajajo filmi. Nekateri protestniki so nosili bela oblačila in turbane ter vzklikali homofobična gesla. Po njihovem mnenju festivala želi mladino zvabiti v lezbijštvo in homoseksualnost.

Direktor festivala John Badalu je povedal, da se izgredov ne boji, ker zaupa policiji. Ta je protestnike opozorila, da ne smejo biti nasilni in da morajo spoštovati svoboščine drugih. Predstavnik policije jim je zagotovil, da se na festivalu ne predvaja pornografskih filmov, sicer bi ga prepovedali. »Kakorkoli, če se prikazuje le življenja homoseksualcev oz. gejev – ali moramo res prepovedati to?« je predstavnik policije apeliral na javnost prek medijev.

Spodaj preberite še:
– o tem, da so v Indoneziji ob več svoboščinah čedalje bolj konzervativni,
– zgodbo
iz Džakarte, v kateri gre za ljubezen in ugrabitev,
– o dveh dobrih novicah za rusko LGBTIQ-gibanje v prejšnjih dneh,
– o tem, da so človekove pravice na Otoku vredne 5 bilijonov funtov.

Več svoboščin, a bolj konzervativni
FPI je sicer protestirala že marca, ko bi morala v Surabayi potekati konferenca azijske sekcije organizacije ILGA. 150 izgrednikov FPI je takrat vdrlo v avlo hotela, v kateri so bili nastanjeni udeleženci konference. Po posredovanju policije in odpovedi konference so se izgredniki čez čas vrnili in od vrat do vrat preverjali, ali so sobe res prazne. Aprila je ista skupina v enem od hotelov na zahodni Javi zmotila dogodek Nacionalne komisije za človekove pravice, namenjen transspolnim osebam.

Nacionalna komisija za človekove pravice je sicer nedavno podala javno izjavo, v kateri se je zavzela za pravice LGBTIQ. To je bil uspeh številnih manjših LGBTIQ-organizacij, ki so se po nedavnem vzponu desničarskega ekstremizma znova bolj povezale.

LGBTIQ-skupnost v Indoneziji se sicer krepi v zadnjih letih, ko se je država po desetletjih avtoritarnega vladanja približala demokratičnim standardom. Homoseksualnost v Indoneziji ni prepovedana za razliko od npr. sosednje Malezije. Enako je tudi v Singapurju, kjer je nedavno neki odvetnik vložil zahtevek za presojo ustavnosti kriminalizacije homoseksualnosti.

Vseeno pa Badalu, direktor festivala Q!, ocenjuje da Indonezija kot družba v zadnjih letih postaja bolj konzervativna. Festivala tako v osrednjih medijih raje niso oglaševali.
Vira: Asia Times, Today Online, Jakarta Globe

REŠILA JO JE IZ PREVZGOJNEGA UJETNIŠTVA
Iz Džakarte prihaja tudi tale zgodba: 15-letna Tn je pred mesecem dni pobegnila od doma in odšla živet k Sj, svoji 26-letni učiteljici taekwondooja. Tn-jin oče je Nacionalno komisijo za zaščito otrok prosil, naj jo ozdravijo njene spolne usmerjenosti. Privolil je, da Tn med prevzgojo zadržujejo pod nadzorom.

Sj je ugotovila, kje je bila zaprta Tn, in jo pred dvema tednoma osvobodila. Sn je priznala, da je imela s Tn spolni odnos. Policija zdaj to preiskuje, vseeno pa ni jasno, ali bodo Sn lahko obtožili.
Vir: Daily Telegraph

PA SLOVENSKI LGBTIQ-FESTIVAL?
Ko smo že ravno pri festivalih: Narobe poroča, da letošnji Festival gejevskega in lezbičnega filma ne bo dobil javnih sredstev.

DVE DOBRI NOVICI ZA RUSKE LGBTIQ
Še prejšnji torek so LGBTIQ-aktivisti protestirali proti Juriju Lužkovu, zdaj pa ta po 18 letih ni več moskovski župan. Predsednik Dmitrij Medvedjev je namreč predvčerajšnjim odstavil župana, ki je štirikrat prepovedal parado ponosa v Moskvi in jo označeval za satanizem.

Včeraj pa je upravno sodišče v Moskvi izdalo dovoljenje za protestni shod pred pisarno švicarske letalske družbe Swiss Air. Aktivisti nameravajo protestirati, ker je letalska družba ruskim oblastem dovolila pridržati Nikolaja Aleksejeva, čeprav je ta že bil v mednarodnem prostoru. (O tem smo na Glavci pisali prejšnji teden.) To je prvi shod LGBTIQ-aktivistov, ki so ga ruske oblasti dovolile.
Vir: The Moscow News

NOVI VODJA, STARA POLITIKA
Laburistična stranka je dobila novega vodjo – Eda Milibanda. Ta podpira spolno nevtralni koncept zakonske zveze. Toda aktivist Peter Tatchell v članku za Government Gazette ugotavlja, da uradna politika laburistične stranke še zmeraj zagovarja civilna partnerstva.

Popolna enakost ostaja prioriteta zelenih in Cleggovih liberalnih demokratov. Toda po Tatchellovem opažanju se krog politikov, ki so temu naklonjeni, širi. Tatchell našteva eno od dveh lezbijk v parlamentu, konzervativko Margot James, londonskega župana Borisa Johnsona, predsednika in podpredsednika laburistične stranke, vseh pet kandidatov v nedavni tekmi za laburstičnega vodjo …

Človekove pravice vredne 5 bilijonov funtov?
Tatchell je zato toliko bolj zgrožen nad organizacijo Stonewall. Ta je prejšnji ponedeljek na konferenci liberalnih demokratov odrekla podporo boju za spolno nevtralni koncept zakonske zveze. Vodja organizacije Ben Summerskill je med razlogi za to navedel, da bi sprememba zakona davkoplačevalce stala 5 bilijonov funtov. Tatchell je dejal, da je Stonewallovo stališče pomeni celo spodkopavanje kampanje za enakost, ne glede na dobra dela, ki ji sicer opravi Stonewall. »Nobena druga organizacija, ki si prizadeva za enakost, človekovih pravic ne pogojuje s stroški,« je dejal Tatchell, ki ne razume, od kod Stonewallu omenjenih 5 bilijonov funtov.
Vira: Pink News1 in Pink News2

Pripravil Domen

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !