LIFFe: “A must see”

November in december sta v Ljubljani čas za filmske festivale – tudi letos bo 21. Ljubljanskemu mednarodnemu filmskemu festivalu (LIFFe) sledil že 26. Festival gejevskega in lezbičnega filma (FGLF). Čeprav jaz študiram v slovenski prestolnici že nekaj let, sem te festivale odkril razmeroma pozno, od kar sem jih, pa si vsako leto zagotovim nekaj kart za bolj eksotične filme. Ponavadi se pri izbiri namenoma odpovem filmom v kategoriji Predpremiere, ker za te dobiš zmeraj še drugo priložnost, najraje pa si pogledam filme iz kategorij Perspektive in Panorama svetovnega filma. Vendar pa se je po enem letu, ko sem izbral skoraj samo azijske filme, za katere sem imel še to nesrečo, da so bili vsi po vrsti neverjetno dolgočasni, izkazalo, da je bolje, da izbiro uravnotežim. Tako sem se z najboljšima prijateljema dogovoril, da izberemo vsak po dva filma in si skupaj ogledamo vseh šest.

YouTube slika preogleda

Prvi film, ki smo si ga letos ogledali po moji izbiri je bil grški Kynodontas, v prevodu Podočnik. Gre za socialni eksperiment, izsek iz prelomnega trenutka v življenju dveh sester in brata, ki nikoli ne smejo zapustiti posestva svojih staršev. Otroci so prepričani, da je ocean sedež v dnevni sobi, ekskurzija trden material, iz katerega so narejeni podi, zombiji majhne rumene rožice in mačke najnevarnejše pošasti na svetu. Edina oseba iz zunanjega sveta, s katero imajo (pravzaprav že odrasli) otroci stik, je očetova sodelavka, ki prihaja, da nudi spolne usluge sinu. Z dvema videokasetama, ki jih od te sodelavke dobi ena izmed sester, v njihovo malo življenje vstopijo novi zapleti, ki ne morejo voditi do srečnega konca. Film, za katerega sem pričakoval, da bo zatežen, perverzen in nasilen, je vsa pričakovanja izpolnil. Kljub temu pa bi rekel, da je bil film dober in da mi ni žal, da sem si ga ogledal.

YouTube slika preogleda

Protiutež tej grški blaznosti smo si privoščili s kanadskim filmom Les Amour Imaginaires, v prevodu Namišljene ljubezni. Od trenutka, ko sem prebral opis in imena pod naslovom filma v programski knjižici, sem vedel, da je ta film »a must see«. Mladi režiser Xavier Dolan ne skriva dejstva, da je gej, in tudi njegovi filmi se vrtijo okoli tega. Kljub temu pa niso »zateženo gejevski«, da bi se osredotočali samo na comming out in diskriminacijo. Nasprotno, homoseksualnost je v njegovih filmih skoraj samo postranska okoliščina in nikjer v kratkem opisu filma Namišljene ljubezni je ne boste zasledili. Film pripoveduje zgodbo o dveh prijateljih, fantu in punci, ki se zaljubita v istega fanta. Ekspresivno prikazana čustva, poudarjena z odlično izbrano glasbo, nekaj slow-motion posnetki in zabavnimi dialogi, resnično očarajo gledalca. Zanimiv element filma predstavljajo tudi osebne ljubezenske izjave, ki z osnovno zgodbo nimajo nobene prave povezave, pa vendar še povečajo ekspresivnost filma in omogočajo skoraj vsakemu gledalcu, da se poistoveti z liki. Zame najpomembnejša odlika tega filma pa je simetrija prikazovanja »njenih« in »njegovih« čustev. Binarna opozicija med moškim in ženskim, heteroseksualnostjo in homoseksualnostjo, se tako ohranja skozi cel film, pa vendar nikoli ne poveličuje enega nad drugim. Ta film resnično toplo priporočam.

Moonboy

  • Share/Bookmark
 

6 odgovorov na “LIFFe: “A must see””

  1. simple  pravi:

    Namišljene ljubezni je res “a-must-see”. Če vam je bil všeč Ubil sem svojo mamo, potem vam definitivno tudi ta. V tem filmu se še lažje poistovetiš z osebami, ker se vse vrti okrog predstav o ljubezni. Drugače sem pa videl še Libanon. Ti ponudi čisto drugačno perspektivo o vojnah na Bližnjem Vzhodu, kot hollywoodski filmi. Naslednji teden si pa grem še pogledat Jaz bi tudi.

  2. vseved  pravi:

    Ogledal sem si oba filma. Podočnik je res “zanimiv”, eden tistih filmov, ki še nekaj časa ostane z zanimivimi strašljivo-komičnimi občutki.
    Namišljene ljubezni tudi OK film, zlasti vizualno in glasbeno… s samo zgodbo se pa nisem mogel ravno poistovetit… Njegov lanskoletni Ubil sem svojo mamo mi je bil precej bolj všeč.

  3. moonboy  pravi:

    @simple: Mogoče se pa potem še srečava v kinu :)
    @vseved: Zakaj misliš, da se nisi mogel poistovetiti z zgodbo – zaradi načina pripovedovanja ali zaradi tematike same? Jaz se namreč z Ubil sem svojo mamo nisem mogel tako dobro poistovetiti, ker se nikoli nisem kregal s starši ;)

  4. ambala  pravi:

    Pogledal, oz. skušal sem pogledat film “J’ai tue ma mere” Dolana, a mi je šel tako film, kot on kot zgodba kot vse ostalo tako na jetra, da sem s kurzorjem samo preskakoval minute. Zdaj pa še en njegov film o homoseksualnosti, kjer mora spet igrat sam. Kot da na svetu ni drugih igralcev… mu bom dal še eno šanso ;)

  5. moonboy  pravi:

    @ambala: Saj to ni film o homoseksualnosti, je film o zaljubljenosti. In tudi J’ai tue ma mere ni film o homoseksualnosti, je film o najstniškem uporništvu. Če si boš pogledal Namišljene ljubezni, napiši še en komentar. Me prav zanima, če bo popravil vtis. :)
    Mimogrede, meni se Dolan zdi v tem filmu prav lušten. :P

  6. Čimo  pravi:

    Dolan obvlada :) Gledal sem oba njegova filma in se veselim naslednjih.

    Od do zdaj pogledanih filmov bi pa priporočil “Tiha hiša” vsem ljubiteljem horrorja

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !