Zgoraj brez, erotična zgodba 3

Ko sem prišel do roba svetlečih azurnih bokseric, sem roki odmaknil ni začel znova drseti od kolen navzgor. Roke si je sklenil za vratom. Razgaljenja, izpostavljena spodnja stran mesnatih nadlakti me je spominjala na razprta ženske stegna. Stik dlani s toplo kožo, čutenje mišice pod njo, kakavasti junec, po dolgem iztegnjen in razstavljen pred menoj… Tako je bil blizu, tako pravi, tako kot iz pravljice – mislim, kašnega zares dobrega brazilskega porniča. Tako mi je bil na dlani, tako pod dlanmi, a hkrati odmaknjen, odsoten, ker je z očmi in pozornostjo nepremično strmel v televizor. Polnil me je čuden občutek, da sem del nekega nemojega filma, da sem udeležen v utvari, da itak ni razloga, da bi se to dogajalo meni. Zares, nikoli si nisem mislil, da se bom na pol slečen znašel v postelji s takšnim mladim moškim.

Jakost ognja, ki je me zajel, in brutalnost erekcije, ki se mi je naredila v spodnjicah, sta bili tako pristni, da ni moglo iti za sanje. Stiskal in popuščal sem lepa stegna in spet drsel navzgor. Ko sem pridrsel do roba spodnjic, se nisem umaknil kot prvič. S palcema, pritisnjenima ob kožo, sem šel globlje, pod azurno blago. Tako globoko, da sem začutil puhteči, vlažni stik med kožo mod in stegen. Zdrsnil sem s palcema nižje, dokler nisem zatipal obeh mod. Na različnih višina sta bili ujeti med razkorak in blago spodnjic. Naprej-nazaj in levo-desno sta šla prsta po oblih moških žlezah, ki jih nisem videl, samo tipal. Bil sem nežen, a ne žgečkajoč. V umirjenem, monotonem ritmu sem iskal občutljive točke. Vsak jih ima, zakaj jih ne bi imel Daniel? Je ušel prvi vzdih. Prva zmaga… Dovolj! Ponovi vajo.

Roki sem umaknil in se še zopet napotil od kolen navzgor. Ko sem se približal spodnjicam, je njegovo meso že trzalo pod blagom. Hitro se je odzval! In pošteno se je odzval. Razburjenim deklicam razbija srce v prsih, da trepeče bluzica… Vzburjenemu juncu utripa kurac v spodnjicah, da se ritmično vzdiguje in spušča blago… Oblivalo me je. Malo me je oblival pot od zunaj, še bolj me je oblival od znotraj. Pohota me je oblivala. Neopisljivi dvigi mravljinčaste energije so iskali pot od spodnjega dela trupa navzgor, se vrtinčili pod grodnico, se prelili po vratu in čez glavo, nekam višje, ven iz mene , pod nebo. Z očmi sem bil prikovan na utripajoči obris safalade pod zlatimi kitkami na svilnati modrini bokseric. Na najbolj možno živ način živa kita pod naslikanimi kitkami! Neznana, obetajoča čezmorska pošast se je krotovičila pod dvignjenim valom… S celima dlanema sem se tokrat zarinil pod hlačnici, v valovje zbujene, pulizrajoče azurne gladine.

Pogledal sem ga. Še zmeraj je visel z očmi na ekranu, toda ni več prav sledil tekmi. S prsti sem zaobšel koren njegovega uda. Nad členki desnice sem čutil gladko, vroče, vroče, utripajoče meso. Pod prsti sem čuti soparo njegovega osramja. Nisem sem zapletel v goščavo, tipal se mehko, od telesne vlage zmehčano ščetinovje prikrajšanih dlak. Mršil sem njegovo strnišče. In tudi sam utripal v butajočem ritmu srca, ki mi je z malim faznim zamikom tolkel na senca in na blago lastnih gat. Spet sem ga pogledal v obraz. Zdaj ni več videl ne nogometnega spektakla ne mene. Še vedno je imel roke za vratom, še vedno razprte nadlakti, razstavljene, tanko, gladko kožo na njih, prosojno, da je skoznjo presevela modrina žil; in pičkaste kožne gube na robu kratkih rokavcev, ki jih je pot razmočil, da sta se madeža razlezla navzdol. Krožil sem s prsti po terri incogniti, se topil v ugodju in ga opazoval. Veke so se mu spustile. Še malo in izboklini na zrklih sta se zasukani navznoter in navzgor. Sva že bila na skupnem letu, v skupnem seksualnem transu.

Poglejmo, kaj je prinesel fant s seboj na svet! Odtrgal sem roki z magnetnega polja, ju izvlekel in ob straneh zapel spodnjice, da bi mu jih potegnil dol. Premaknil se je, dvignil boke in pomagal zvleči dokaj tesne bokserice z rite. Potem se je s telesom dvignil in z vajeno kretnjo navzkrižem prijel majico nad pasom in v eni zvezni, počasni potezi slekel kos s sebe. Zasijal je, zasijal s prostranstvom gole gladke kože, napete čez polno, moško telo. Kože tistega očarljivega, kakavastega odtenka, ki je v tako logičnem sozvočju s črnimi lasmi. Lasmi, ko so v nasprotju z njegovo lenivčastim temperamentom tako nekrotki, živahno repkasti. Zasijal je s olivno sivimi očmi, mirno uprtimi vame. Kar gledal me je. S hipnotično mirnostjo. Z blagim, prijaznim nasmehom čez široki obraz. Kaj pričakuje od mene?

Seveda, jaz sem bil še oblečen. V hipu sem zlevil s sebe majico in se takoj spet priklopil na njegov pogled. Počasi je zdrsnil z očmi po meni. Dvignil je desnico in se me dotaknil ob rami ter šel s konicami prstov prav počasi po diagonali čez moje prsi. Ko je prišel do dlak, je po njih zaokrožil in nadaljeval v prvotni smeri. Dotik je bil rahel, a ognjen, žareč, na robu zdržljivega. Čutil se ga po celi sledi, ki je na zunaj ni bilo videti, od znotraj pa se mi je pod njo vrtinčila vzdraženost. Še preden je prišel do seska, sem ga naglo zgrabil za roko in jo krepko pritisnil nase. Dražljaj je bil prenežen, prehud, nisem zdržal. Razumel je, se z desno polovico obraza malo bolj nasmehnil in umaknil roko.

So trenutki, ko je ugodja preveč, da bi ga razum zmogel procesirati. Gre mimo, kot čez rob kozarca, v katerega preveč naliješ. Nisem mogel dojeti, razumeti, videti, razpoznati vsega lepega, enkratnega, nenaročljivega; vsega na tem moškem in v tistem neponovljivem trenutku. Zrl sem vanj, bil prevzet, začaran, nem. Blodil sem s pogledom po njegovem telesu. Telo! Meso. Koža. Barva. Rahla, nakazana pot do zaklada pod popkom. Nekaj izgubljenih dlačic na zgornjem delu poprsja. Verižica s križcem.

Nekaj mi ni dalo miru. Seveda, njegovega moškega uda še nisem videl! Resda je bil Daniel zgoraj brez, a sedel je s pokrčenimi nogami in z boksericami sredi stegen. In vse je bilo tako, da se mi pogled še ni odprl do mednožja. Odmaknil sem se, vnovič prijel za azurne gate, on se je naslonil nazaj na roke, iztegnjene roke za hrbtom, in zastrigel z nogami, da sem ga osvobodil blagaste navlake.

Pokazalo se je. Tisto. Osupljivo. Spet so mi telo zalili tokovi. Meso… Masivno meso. Nekoliko sploščeno, široko. (Vsekalo mi je skozi zavest: »Samo da mu ne bi padlo na pamet, tega vstavljati v moje telo!«) V odtenku, temnejšem od telesa. S kožico, še krijočo glavico, pa se je spodaj jasno nakazovala. Jajca, siceršnjemu volumnu telesa primerno izdatna. In zato nizko spuščena. V lepem paru, v katerem je bilo vsako drugega vredno. Tanka kožica, v kateri so bile žleze spravljene, je bila po odtenku med temno kakavasto rjavino tiča in svetlo rjavino stegen.

S čim sem si zaslužil ta dar? Tako nenadejano. Kar nisem vedel, kako naj in kaj naj. Kot zajec, ohromljen pred klopotačo. Daniela ni motilo, fant je narejen za trajanje in dogajanje, ne na hip in hitrico. Prestrelilo me je, da v dlani stiskam gate. Samodejno sem jih prinesel k nosu. S konico sem se dotaknil gladkega blaga. Vonj… Tokrat me je zalilo od zgoraj navzdol. Ko sem se zavedel, kako pozorno me opazuje, mi je postalo nerodno. Ozrl sem se okoli sebe. Kam naj odložim blago?

Neprijetno me je streslo: z nizke omarice v kotu pri vratih so bile vame uprte negibne, žalostne, razočarane oči matere božje. Presnete katoliške fore! Sploh pa, kaj se ima ženska vmešavati v seks med dvema moškima!? Zavrtinčil sem gate po zraku. Poletele so proti sohi. Če bi to v impulzu storjeno gesto stokrat ponovil, se gotovo niti enkrat ne bi vnovič končala tako, kot se je. Cunja je obvisela kipu čez glavo. Še dobro, da je tako velik in težak, da se ni zvrnil… Takoj sem začutil, da nekaj ni v redu. Danielov obraz se je v dveh sekundah, kot v upočasnjenem posnetku, spremenil v zgroženega. Barva energije v prostoru se je spremenila.

»Oprosti…« sem dihnil. Hotel sem vstati. Pa me je on prijel za rame in potisnil na posteljo. Roka je bila še vedno topla, a težka, kot bi bila železna. Obsedel sem kot vodljivo dete. Tiho kot okregano ščene. In vnovič sem se počutil tujca v lastnem življenju. Na dogajanje sem gledal kot od zunaj. Gledal, kako je goli Argentinec, lep kot Apolon, zbrano stopal proti Mariji. Kako je mirno snel spodnjice in jih prav tako mirno spustil ob kipu na omarico. Kako je z eregiranim mesnatim kurcem spoštljivo sukal kip tako, da je pokazal postelji hrbet. Svetlo modri, sinji Marijin plašč in zraven azurne Danielove spodnjice… Se to res dogaja meni?

Kaj sem zakuhal? Sem vse skazil? Nagonsko sem vstal s postelje. Danijel je mirno stal in me gledal. Nič nisem razumel. Nisem imel pojma, kaj naj naredim. Lep je bil, kot prej. Čvrst, kot prej. Z nerazberljivim izrazom na obrazu. Trd, kot prej. Vsaj to! Jaz tudi. Le da je bil on gol in jaz v spodnjicah. Razdraženosti je bila tolikšna, da se ni zmenila za svetonazorski trk. Je trdota zadosten skupni imenovalec za obnovitev začete operacije z užitki? Sem imel kaj izgubiti? Potegnil sem spodnjice navzdol in jih z nog otresel na tal. Vzravnal sem se. Se izpostavil v lastni goloti. Postavil na ogled, kar dela telo moško. Pogledal Daniela in čakal, kako se bo stvar končala.

Biksen

  • Share/Bookmark
 

13 odgovorov na “Zgoraj brez, erotična zgodba 3”

  1. garry  pravi:

    Biksen, zaslužiš kazen! Našeškat!

  2. biksen  pravi:

    tudi to ti gre po glavi? maram it sam urezat šibo?

  3. fun club  pravi:

    Biksen, in kako gre zgodba naprej? Bo res treba uporabit lastno domišlijijo…?:))

  4. biksen  pravi:

    gre naprej, fun, gre. dokler ne prebereš moje verzije, uporabi lastno domišljijo, nimam nič proti :)

  5. garry  pravi:

    Jutri je dan za tepežkanje!
    Spleti vrbov korobač, če znaš ;-)

  6. garry  pravi:

    Joj, zmotil sem se pojutrišnjem je ;-)

  7. Anonimnež  pravi:

    vidiš, ravno pravi čas sem prišel, da si se lahko popravil.
    na znam plest :(
    ampak dobra plat zadeve: še en cel dan je do tepežnega dne.
    a me boš ti nauču korobače plest? :)

  8. garry  pravi:

    morda :-)

  9. biksen  pravi:

    premisli, časa ni več veliko…

  10. garry  pravi:

    kaj da ne, vsako leto je tepežni dan ;-)

  11. biksen  pravi:

    spolzek si kot jegulja. grrrr…

  12. Grablje  pravi:

    Jezus, v 2. nadaljevanju se mi je zazdelo, da se zna “mirko” opeč, da je fant res samo nedolžno jagnje, no, hvala bogu se je izkazalo, da le ni tako nedolžen :) Tisti prizor z gatkami na kipu pa me je nasmejal. Res imaš obupno dober občutek za pisanje, za podrobnosti.

    Samski? :P

  13. biksen  pravi:

    sem si rekel, da če ta ne bo grabljam všeč, ne bo nobena!
    kava! ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !