Blog Glavca: PAMET V ROKE, KONDOM NA GLAVO!

Že od… No, ne tako davnega tedaj, ko sem pozdravil zračni prostor, sem srečen. Tudi takrat, ko sem še jokal je bila sreča nepopisna. Še dandanes jočem. Intenzivno. Ker smeh navadno, poleg tega, da dodobra stresa mojo krhkost, jo pogosto tudi omoči s solzami. Srečen sem.

Čeprav se vozim naokoli z razdrapanim Cliom, preštevam vsak konec meseca drobiž, da bi si privoščil pred plačo še kakšno kavo v kavarni in velikokrat razmišljam povprečno, da me je včasih sram. Srečen sem, ker zgodaj vstajam in tako doživim veličino in čarobnost jutra, se veselim vsakega novega dne ter prijaznega človeka, ki mi prekriža pot. Radostim se družbe svojih iskrenih prijateljev, ki jih ni malo. Z nekaterimi se družimo bolj poredko, mogoče le nekajkrat letno, a se imamo zelo radi. Srečen sem, ker imam službo, kjer se dobro počutim in, ki me zaposluje v celoti, da utrujen ležem v posteljo. Tako vem, da je bil dan zares produktiven. Srečen sem, ker imam lahko mir takrat, ko ga zares potrebujem, ker se lahko z ubogo jekleno kepico, imenovano avto, odpeljem brezskrbno naokoli in uživam sleherni trenutek svojega dinamičnega življenja, na katerega bi bil vsak ponosen, če bi ga imel priložnost živeti.

Zase ves čas trdim, da sem le trenutek v času. In ko vsi pravijo, da je o sebi govoriti in pisati najtežje, se ne strinjam s to trditvijo, saj nas nihče ne pozna tako dobro, kot se sami. Nobeden drug ne more čutiti tvojih čustev, misliti tvojih misli, narediti tvojih dejanj in stopati tvojih korakov, mar ne?

Takole razmišljam, saj pogosto srečujem ljudi, ki tarnajo nad svojo usodo in niso nikoli z ničemer zadovoljni. Pa se sprašujem, kaj so sploh naredili, da bi jim lahko bilo vsaj malo bolje? Mar res nimajo niti enega svetlega trenutka v svojem življenju? Ne bom trdil, da se sam nisem nikoli razjezil, bil žalosten, ali obupan. A vendar premorem nadpovprečno mero motivacije, zato mi je lepo živeti. Veselim se priložnosti novega dne, osreči me tudi veselje drugih. Pa nasmeh… In morje… Čas… Vesolje… In ljubezen… In on… Kaj pa tebe osrečuje?

Pa ne pozabi – vsak je svoje sreče kovač!

Krisss