DNK, XY, E=m …
Ali kdaj padete v tisto stanje med zavednostjo in nezavednostjo? Ko razmišljate, a vendar samo o tistem, kar vam je neznano. Vprašanja brez odgovorov. Kdo sem? Vem, kdo sem. Če se poskušam gledati v očeh opazovalca sebe ne vidim. Lahko gledam druge in jih opazujem, jih naštudiram in lahko predvidevam. Sebe ne morem. In ko to uspe nekomu drugemu, me čudi.
Vedno, ko mi prijatelji razlagajo o stvareh, ki jih težijo, jim pravim, da je treba stvari vzet bolj na izi, ne se sekirat za stvari, ki tega niso vredne. In vendar se sekiram, sem negotov in ta negotovost mi je všeč. Trudimo se, da imamo druge ljudi radi, hočemo bit pošteni, znamo ločiti med prav in narobe, med dobrim in zlem, vendar včasih najdemo način, da nežno in skoraj poetično poškodujemo tisto kar bi morali negovat.
Dogaja se v življenskem krogu posameznika. Mene … Se rodimo, pijemo materino mleko, odrasli nas vzgajajo, pripravljajo na šolo življenja. Get a job, make money, find a partner, reproduce and, if you’re lucky, die with dignety. To smo mi. Včasih nas meče izven idealne smeri toda v povprečju si vsi to želimo.
Ali se lahko upremo temu, kar se zdi normalno. Kaj pravzaprav je normalno? Prej bi znali povedat, kaj ni. Nenormalnost je anomalija, deviantnost. Rak, ki načenja zdravo telo človeške družbe. Težko se strinjam s tem. Največ škode so človeštvu naredili posamezniki, ki so pod seboj imeli podporo ljudstev. V naših glavah je tista tehtnica, ki se prevesi na eno ali drugo stran dokaj občutljiva na dražljaje, ki jih sprejemamo iz okolja. Če se ne boš zanesel na sebe, na koga se potem boš. Toda kaj če se zanašaš na sebe (kar za človeka pomeni bit, nekaj prvinskega) a še vedno nekje čutiš drugo roko? Ne mislim o dvomih, prej o neki samosabotaži. Kako vemo, da je končna odločitev, ki je naša, zares naša?
Takšna vprašanja si postavljamo (no, trenutno si jaz postavljam) ko pademo v tisto stanje. Mogoče je zato boljše, da tega raje ne počnemo. Dnevi so prekratki in potruditi se moramo da so le ti sestavljeni iz dolgih in kratkih užitkov. Zakaj bi se obremenjevali s tistim česar ne razumemo? Ali pač. Zanima me, o čem so razmišljali praljudje? Kaj je skrbelo jamskega človeka? Verjetno kje bo ulovil naslednjega mamuta. In druga skrb, da bo lahko seksal z svojo pražensko. In kam smo prišli danes? Koliko informacij sprejmemo dnevno in katere so koristne? Na dosegu roke nam je ves svet in več kot vemo, bolj so nam stvari nejasne in potem bi radi vedeli še več.
Edino kar se ni spremenilo je nebo nad nami. Zadnji cigaret na balkonu in ko pogledam gor v črnino posuto z zvezdami se mi zdi vse tako jasno in čisto. Neskončnost.
Tom
[Prispevek je bil na Glavci objavljen septembra 2008. IK]
13.09.2008 ob 21:34
Kulsko!
Jaz vem odgovore. Jasno! 
Sem Gaber. Prihajam iz kopalnice. Tič in jajca bingljajo. Lasje so še mokri. Žiga sedi v mojem naročju. Greva v noč. V kino pravzaprav. 
13.09.2008 ob 21:57
Ko sem sam se mi včasih zgodi, da začnem premišljevati: Od kod prihajam, kam grem, zakaj sem sploh tukaj… Kako je mogoče, da snov misli, da se snov zaveda same sebe… Ker vem, da si ne bom znal odgovoriti, raje hitro preneham s tem. Saj bi se mi lahko celo zmešalo…
13.09.2008 ob 22:56
Živiš pač kakor ti paše! Pa dobra fotka!
13.09.2008 ob 23:01
Kul post. Jaz si tudi postavljam podobna vprašanja in vedno pridem do istega zaključka: odgovora ni.
14.09.2008 ob 08:12
na vsako Vprašanje se najde odgovor…res pa je, da do odgovora na nekatera vprašanje ne moremo neposredno odgovorit in je treba postavit veliko delnih vprašanj!
Zakaj se ne bi ukvarjali s takim filozofiranjem ne vidim razloga..gotovo se pri iskanje odgovorov najde kakšne čist nepričakovan domislek, ki je lahk še bolj razburljiv kot prvotni cilj sam!
Najbrž se nam cilj razodene ob koncu…kaj mislite??
14.09.2008 ob 11:25
Kot vidiš nisi sam, a sam ne bi znal napisati bolje.
Ostajamo sami v neskončnosti.
14.09.2008 ob 13:01
@Gaber: Normalno. Ti si fant z odprtimi kartami na mizi. A vsega pa le ne veš
In kateri film?
) drgač pa takšne debate nastajajo v družbi kolegov. Pod vplivom alkohola 
Takrat smo že zmešani 
@Anonimnež: Tole sem pisal, ko sem bil sam (ob 2h ponoči, ker sem takrat imel čas in ker mi je Iztok že dihal za ovratnik
@Fotobejba: Imaš prav. Samo da ne škodimo drugim. Dajmo se ga skupaj napit in malce bolj podebatirat
@Jonasy: opa, odgovori so. seveda. Le da niso vsi namenjeni nam v znanje.
@garry: Saj tudi jaz pravim zakaj bi si postavljali takšna vprašanja in jih poskušali razumet. Ljudje smo pač radovedni, eni gledamo v nebo, drugi pa se že špilajo Boga. Nič nimam proti.
@ihim: potrata prostora, če smo v vesolju res sami.
Ljudje smo že itak dovolj čudna bitja. Vesoljce lahko iščemo med nami
14.09.2008 ob 19:11
negotovost – a naj grem jutri na izpit ali pa ne. Občutek imam da ga bom pogrnil 100%, vendar pa je tudi zadnja rešitev….
mah, najbolje bi bilo iti nekam, kjer bi bil srečen in se ne bi preveč preobremenjeval z nekimi brezveznimi stvarmi.
neskončnost – kozmos
14.09.2008 ob 19:12
btw – a kotalke sploh še obstajajo????
mal preveč obline se vid
14.09.2008 ob 23:21
Douglas Adams je rekel: 42… zdaj si je pa samo še pravo vprašanje treba postaviti
tudi fotka poraja zanimiva vprašanja
15.09.2008 ob 10:41
Mislim, da sta ljubezen in seks največji življenjski sili.
15.09.2008 ob 19:10
@vyagrah:le zakaj tako skromen? Izpit boš naredil, seveda
Če se ne motim so bile te kotalke v tisti disko dobi 70h.
@Brezimeni: Lahko bi ga po-googlal, sam res ne vem kdo je bil D. Adams. Fotka je res kul. Courtesy of Iztok K
@Jaka:Verjetno imaš prav
15.09.2008 ob 21:23
izpit – no comment
sedaj sem v razmišljanju kateri dan v tem tednu naj grem na tajsko masažo
15.09.2008 ob 21:38
O filmu raje ne bi.
Jaz naprimer sem najlepši v Žigovih očeh. In v Smučarčkovih odgovorih. Ti si ena taka uganka. Taktika? 
16.09.2008 ob 11:45
@vyagrah:predlagam petek, po napornem tednu. Ali pa ponedeljek, po napornem vikendu
@Gaber:sam sebi sem včasih uganka. Pa ti si tudi. Taktiziram pa pri drugih stvareh
14.12.2008 ob 01:22
vau. res dober blog in razmišljanje!