Osamljeni geji

In je šel. Po dolgih mukah, prepirih in številnih popitih živcih sva vendarle prišla do ugotovitve, da stvari nikamor ne vodijo. Da sva tako jezna drug na drugega, da sploh ne veva, ali je pod površino najinih občutkov še kaj ljubezni, ali vztrajava zgolj zato, ker sva navezana drug na drugega, ker sva vajena takšnega načina življenja v dvoje ali ker naju je preprosto strah biti “solo”. Zadnje dni, potem ko sam živim že dobra dva tedna, ugotavljam, da je predvsem slednji bil pri meni vedno zelo izrazito prisoten. Zdaj pa je popolnoma v glavni vlogi. Kako pri pizdi naj živim sam? In pa – se bom res postaral sam, z naročnino na Nedeljski dnevnik, v družbi mačk in gredic, kjer bom gojil paradižnik in zelišča? Ali še huje: bom tudi jaz eden od teh postaranih pedrulk, ki visijo po savnah in čakajo, da bodo iz zasede v temi pošlatale za tiča kakšno mlado meso, ki bo prišlo mimo?

Že preden sva začela, pred tremi leti, sem se nekako bal samote – predvsem tiste, ki pride, ko bom starejši. Ugotavljam namreč, da nam je ta gejem bolj kot ne položena v zibelko. Otrok ne bomo imeli, zato ne moremo z družinskim prijemom zadržati partnerja ob sebi, ker pa jih ne bomo imeli, bomo seveda vse življenje veliko bolj razuzdani in promiskuitetni kot naši hetero kolegi. Medtem ko moji strejt vrstniki rezervirajo družinske apartmaje z igrali in piknik prostorom, moji gej kolegi (z mano na čelu) rezervirajo Sitges, Barcelono, Gran Canario in Mykonos. Torej kraje, kjer bo čim več kurbarije, savn, darkrumov, oprezanja v nočnih urah po potkah na plaži in skakanja iz grmovja v grmovje. Pa da ne bo pomote, ne obsojam takega načina življenja, saj sem tudi sam vse to že poskusil, ampak v določenih trenutkih, ko si res vzamem čas in razmislim, ugotovim, da je tak način življenja kar žalosten. Večina odnosov je strašno neosebnih, v savnah stojiš pred kabino kot kos mesa in čakaš, da te bo za jajca prijel čim bolj postaven tip, ki bo šel mimo. No, ta v bistvu tega ne bo storil, ker postavni in nabildani samo paradirajo naokrog in se razkazujejo ter si filajo ego s tem, ko vidijo, kako vsi skačejo za njimi, kakšne posebne akcije pa si tako ali tako ne privoščijo, ker nihče ni dovolj dober zanje. Če pa je, pa ga zvabijo v kabino in tudi hitro naženejo, ko vidijo, da stvar v gatah ne zadostuje. Najbolj me skrbi, ko vidim geje v teh gejevskih destinacijah, ko v klubu, v darkumu, na plaži ali v savni kar nastavi rit in čaka, da mu bo kdo kaj zarinil. Ne glede na starost, izgled, velikost, vonj, nič… Samo, da ga zarine! To je cel point tega showa!

Geji smo po “defaultu” malce osamljeni že zato, ker ne moremo s partnerjem na praznovanje abrahama svoje sestrične ali na službeno večerjo, kamor je sicer vabljen še “spremljevalec ali spremljevalka”. Pa tudi zato, ker namesto da bi se spoznavali na normalen način v živo, na pošti, v trgovini, v baru, v službi ali preko kolegov, moramo to večinoma početi s pomočja Romea. V tej spletni ustanovi trgovanja slik, laži, sprenevedanja in izsiljevanja fotografij – na portalu, kjer gotovo še nikoli nihče ni po resnici povedal, kako velikega tiča ima. Vsak napiše, da ima 18 cm, v resnici pa ima 13-14 cm. Včasih se celo zgodi, da ti po lažni trditvi, da ima 18 cm, pošlje sliko tega “bogastva”, na kateri je jasno vidno, da gre za 13 cm, pa potem še naprej trdi, da jaz pa res ne vidim prav in da se on s takimi debili ne bo pogovarjal (jeza govori iz njega, ko mu povem resnico).

Res je, že pred triletno resno zvezo – prvo v mojem življenju – sem se bal samote na stara leta. Ampak takrat še nisem vedel, kakšno ugodje prinese resna zveza, partnerski odnos, življenje v dvoje… Zato je bilo tudi lažje iti skozi življenje v prepričanju “eh, tega jaz ne rabim, bolje mi je samemu”. A se je potem znašel v mojem življenju in mi pokazal, kaj je to – biti vezan. Naučil sem se sklepati kompromise, premagovati ovire v dvoje, prilagajati se, načrtovati dvojino in tako naprej. In zdaj, ko sem se navadil na to, da mi ni treba več potovati sam v Sitges in se kot kurba ponujati v darkrumih, da bom vsaj fasal kakšnega konkretnega kurca, je šel. In me pustil samega.

Zdaj pa je moj strah pred samoto še večji. Prvič zato, ker šele zdaj vem, kako fajn je biti v dvoje in drugič zato, ker se nič ne pomlajujem, sem 30, tipi pa večinoma na vse strani grabijo čim bolj mlado meso, in tretjič zato, ker dejansko nimam kje spoznati kakšnega normalnega tipa. Naj mi nekdo pove prosim, kako ga naj spoznam, če upoštevamo, da se izogibam gejevskih zabav v K4, ker pač hočem ostati diskreten in je treba paziti tudi zaradi službe? Če odštejemo K4, ostane samo še Gayromeo. Pa mogoče kakšen portal kot je avanture.net ali kaj podobnega, čeprav dobivam občutek, da je tam prijavljenih 20 ljudi, ki se kar naprej obupano javljajo na vse oglase. Torej Romeo? Kjer sem kar naprej v strahu, da mi nekdo slike sploh ne bo poslal, če mi jo bo, mogoče sploh ne bo njegova, v največjem primeru pa bo mojo sprejel, njegove pa gospod zbiralec nikoli ne bo vrnil. Ali pa se naj dogovarjam brez fotografije, potem pa spet izgubljam živce na zmenkih na slepo? Kjer bo vsak visok postaven črn 190 cm žrebec v resnici 163 cm debeluško? Kjer je vsak domnevno aktiven tip v resnici pasiven? Če ne hodiš v K4 in ne maram Romea,kot ga jaz ne maram, si oplel. Kaj ti torej še ostane? Imam nekaj malega gejevskih kolegov, ki pa so tudi večinoma med sabo kolegi, tako da nekih novih prišlekov ne bo, poleg tega imajo vsi toliko problemom sami s sabo in lastno osamljenostjo, da se jim ne ljubi ukvarjat še s parčkanjem drugih.

Če sem prej potreboval desetletje, da sem našel enega samega, ki mi je zares ustrezal, zakaj bi pričakoval, da mi bo to zdaj ponovno uspelo? Pa da ne boste mislili, da sem totalno zagrenjen (čeprav zaradi razpada zveze seveda malce sem) – kako naj najdem tipa, ki bo hkrati visok, postaven, simpatičen, inteligenten, zabaven, ambiciozen, nefeminiziran, samozavesten – a ne samovšečen, aktiven, potenten, obdarjen, mentalno stabilen in finančno preskrbljen človek? Že če bi bil hetero, bi težko našel sopotnico, kaj šele v svetu gejev.

Tako ali tako nas je že malo, od teh nekaj odstotkov je približno polovica tetkic z zlomljenimi členki, četrtina je wannabejev, ki bi ubijali za delo v medijih in bi se cele dneve pogovarjali o Domnu Kumru in Eriku Ferfolji in na vsak način hočejo biti pevci, voditelji ali igralci, od druge četrtine pa je približno 80% pasivnih, od preostalih 20% je polovica skritih in ne priznajo niti sami sebi, kaj šele drugim, zato živijo v laži in sprenenevedanju, četrtina pa pretirano in neosnovano samovšečnih, od ščepca preostalih pa je večina pretirano outiranih in vsakotedensko čepijo v K4 in čakajo na nove še neizrabljene obraze. Kje pri pizdi pa so pravi moški geji, ki točno vedo, kaj bi radi in kaj si zaslužijo in bi si to radi delili še z nekom?

Jaz jih ne poznam. Zato bom pa na stara leta sam, v družbi drugih postaranih pedrulk, ki mi bodo razlagale, kako so včeraj 6 ur opazovale mlado meso v Olimju v soboto zvečer, medtem ves čas podrkavale mehke tiče (btw. zakaj to zmeraj počnejo, drkajo mehke tiče, ki se jim nikoli ne vstanejo? Ne razumem tega!), nato pa so odšle same domov…

Hombre

  • Share/Bookmark
 

27 odgovorov na “Osamljeni geji”

  1. blaž  pravi:

    hahahaha…
    sej to naj bi blo smešno, ne??
    :D

  2. mateja  pravi:

    Spet dobro napisano…če ti je kaj v tolažbo: isto usodo delimo tudi strejt ženske nad 40… čeprav sčasoma ednina postane zelooo udobna, celo preveč, ker se ti namreč nenadoma sploh ne da več ukvarjat z drugimi, ampak enostavno začneš uživat v svoji udobni samskosti…za sex pa itak nikol ni problem. Verjamem, da je tako tudi pri gayjih :)

  3. aha  pravi:

    “Naj mi nekdo pove prosim, kako ga naj spoznam, če upoštevamo, da se izogibam gejevskih zabav v K4, ker pač hočem ostati diskreten in je treba paziti tudi zaradi službe? ”

    ew….. še ena do konca zaklozetirana slovenska keka, ki sanja o pravih dedcih in pravih kurcih. krneki.

    In a way sem v podobni situaciji (33, single po dolgoletni vezi), ampak… s takimi, ki si niti v k4 ne upajo, pa samo… sem raje sam.

    Napišeš “diskretno” — u are out. Lajf je sam eden.

  4. Gaber  pravi:

    Ti pišeš … kako naj najdem tipa, ki bo hkrati visok, postaven, simpatičen, inteligenten, zabaven, ambiciozen, nefeminiziran, samozavesten – a ne samovšečen, aktiven, potenten, obdarjen, mentalno stabilen in finančno preskrbljen človek… Tak sem vendar jaz!? :P

  5. Tomor  pravi:

    Ja glede na to kar sem pravkar prebral bi rekel da iz tebe trenutno govori tista “popartnerska” depresija…

    Čez čas ko se boš malo ohladil, boš videl da vsemu vendarle ni tako kot si zdaj misliš…oziroma, da niso vsi gayi takšni kot jih ti tukaj opisuješ….

  6. moonboy  pravi:

    Imaš prav, spoznavanje primernih potencialnih partnerjev v slovenskem gejevskem svetu je težko, ker se zdita K4 in Romeo res edini opciji, glede na to, da vse kolege kolegov itak poznaš in se redko pojavi kdo nov. Ampak jaz vseeno nimam občutka, da so vsi tipi na sceni tako slabi, kot pišeš.
    Večina mojih znancev je visokih, postavnih, simpatičnih, inteligentnih, zabavnih, ambicioznih, nefeminilnih, samozavestnih a ne samovšečnih ter mentalno stabilnih in finančno preskrbljenih (glede otalih lastnosti ne vem, ker ne sprašujem), pa celo niti niso vsi zasedeni. Ampak vse to ti še vedno ne pove, ali ti bo oseba res všeč… Zato nihče ne razume, kako “všeč” sploh deluje.

    @aha: Argumenta “diskretnosti” jaz tudi ne maram, čeprav je nepravično zahtevati od vseh, da so razkriti. Nekaterim okoliščine tega res ne dopuščajo. Nekateri pa preprosto ne maramo žuranja in zato nočemo v K4. Se pa rad udeležujem dogodkov v okviru Tedna ponosa in podobnih aktivnosti.

    @Gaber: Ti si mit, tako kot njoki z borovnicami. Vedno jih obljubljajo, ko prideš tja, jih pa ni :)

  7. Hombre  pravi:

    Me kar čudi odziv… Mogoče članka še niso vsi prebrali, ampak… Večina mojih gej kolegov je obupana nad sistemom podobno kot jaz. Naveličana neskončnih neuspešnih debat na Romeu, v K4 pa tudi vsak ne hodi – žalostno, da nekateri ne razumejo, da vsaka služba teh stvari ne bi prenesla. Vsi starši teh stvar ne bi prenesli.

    Kao da sem slabši od drugih gejev, ker se izogibam K4. Oseba “aha” me je torej odpisala samo zato, ker ne hodim v K4, pa sploh ne ve, kak človek sem. No, saj ravno o tem govorim. In o tem sem pisal v prispevku. Prepričan sem, da nek hetero fant Matjaž ne bi že po defaultu odjebal svoje potencialne simpatije Martine samo zato, ker nerada hodi žurat v Topa. Toliko o tem.

  8. Hombre  pravi:

    Blaž: če ti je osamljenost smešna, potem je članek smešen, seveda.

  9. Tomor  pravi:

    Hombre…potem pa je mogoče čas, da spoznaš še kakšnega drugega gay kolega ;) …malo bolj pozitivno naravnanega :)

  10. aha  pravi:

    @Hombre

    “ne razumejo, da vsaka služba teh stvari ne bi prenesla”
    “Vsi starši teh stvar ne bi prenesli.”
    “Oseba “aha” me je torej odpisala samo zato, ker ne hodim v K4, pa sploh ne ve, kak človek sem.”

    ha, nisem te odpisal, ker ne hodiš v k4, še manj zaradi tega “kak človek si”

    a eni imamo pač raje tipe, ki ne prebegnejo pred lastno senco ;) In če se mi tip boji iti v k4 zaradi službe, staršev… pri 30! Eh, ne hvala… Enih morda tak lajf paranoidnega skrivanja mogoče ne moti, jaz ne bi pristal na njega niti pod razno. Been there, done that… ne več.

    in “starši, ki ne bi prenesli” pač niso kaj prida starši in jih noben na tem svetu prav zares ne rabi. še več: tako starši si te ne zaslužijo. Če lahko pogojno razumem skrivanje zaradi službe, ker je lahko pač povezana s čisto ekonomsko eksistenco, je skrivanje pred starši pri teh letih precej mimo. Kaj jim boš pa rekel pri 40? 50? Celo življenje laži, skrivanja, potvarjanja… grozljivo. Žalostno.

  11. Hombre  pravi:

    “aha” starša vesta zame že od dvajsetega leta naprej, sta bila tudi v odlični prijateljski navezavi z mojim bivšim… nisem govoril zame, govoril sem nasploh. nekateri šefi ne prenesejo, nekateri starši tudi ne. To je to.

    Pač sprejmimo, da ti hodiš v K4, jaz pa zaradi službe pač ne morem. Enostavno, ni več kaj za dodat.

  12. egoist  pravi:

    Ne morem si kaj, da ne bi izrazil zgražanja nad takimi, ki vehementno zagovarjajo, da je edino outiran gay pravi gay. Pa dajte no, Hombre je navrgel nekaj tehtnih razlogov zakaj vsem na tem svetu ne razlaga ‘komu ga tiši v rit’. Da, razlogi so tehtni, saj zakaj bi si razbijal glavo pred homofobnim šefom ali pred zategnjenimi starši, če jih lahko pustiš v svojem ozkem svetu, v katerem, mimogrede, so srečni in svojih ozkih misli, in jim tako niti ne ponudiš prekrasne priložnosti, na katero morda komaj čakajo, da te zajebejo. Za ceno molka se jim lahko smeješ v brk. No, in za ceno, da te nek, tokrat z drugega zornega kota – ozki pederčina razglasi za zaklozetiranca. Ja pa kaj? Navadno so ravno takih delilcev teh oznak polna usta odprtosti, demokratičnosti in strpnosti. Aja, še argument: been there, done that!

  13. Anonimnež  pravi:

    Zelo dober prispevek, Hombre. Se lahko v veliki meri poistovetim z njim.

  14. David  pravi:

    Hombre, bravo! Po dolgem času je nekdo na tem blogu napisal par iskrenih misli o našem svetu! V večji meri skoraj vse drži, kar si napisal, mogoče si na trenutke predvsem zaradi trenutne jeze malce pretiraval… Drugače pa… Ja, res je tako. Tak je naš svet.

    P.S. Z veseljem bi te spoznal! Brez Romea in K4.

  15. Domen  pravi:

    Hombre, moraš biti pa res slabovoljen te dni. Tvoje pisanje o tem, kakšni so geji (polovica tetkic, četrtina wannabe pevcev itd.) je po mojem mnenju en velik stereotip, po domače povedano, navaden bulšit.

    Tudi jaz, tako kot Moonboy, poznam precej tipčkov, ki so čedni, normalne rasti, lepih potez, ki imajo nevpadajočo držo in stil oblačenja, ki so razgledani, se z nečim ukvarjajo ali so celo precej uspešni v svojem poklicu, so simpatični, zabavni itd. Res je, da ima vsak od njih kakšno slabost, tako kot jo imaš tudi ti. Tudi to je res, da navedene dobre lastnosti ne odstopajo tako zelo, da bi bilo med njimi posebej veliko predsednikov držav, Billov Gatesov, košarkarjev, genijev in lepotcev za na naslovnico Playgirla.

    Jaz tudi ne uporabljam Romea in ne hodim v K4, pa vendar te ljudi srečujem. Kje? Kdaj grem na kakšno okroglo mizo ali na zabavni večer v Café Open. Kdaj grem na DIH pakirat kondome. Prijaviš se lahko na tabor, obstaja tudi Out skupina, ki hribolazi in se ukvarja s športom … Skratka, možnosti žal NI nešteto, jih pa je nekaj. Seveda bo nekaj ljudi poznalo tvoje ime, če boš šel tja in se komu predstavil, kar pa ne bi smel biti problem, saj je tveganje, da bi tam, kjer nisi razkrit, izvedeli zate, zanemarljivo. Tudi marsikdo od ostalih, ki jih tam srečaš, doma in/ali v službi ni razkrit. No, razen če ti je na primer ime Borut Pahor ali Branko Grims …

  16. edo  pravi:

    Večina ljudi pretirava z tem, da ne morejo vn zaradi službe..
    npr. prijatelj dela na banki z malo bolj high end strankami in ga je strah it vn, da ga kdo nebo spoznal…..

  17. Kitty  pravi:

    Moje sožalje D:? Vsebina je šokantna in žalujoča – prav res. Žal še nimam osebnih izkušenj iz ljubezenske stoke, zato te ne morem kaj prida tolažiti s tem ali onim. A vendar, ne obupaj! There are still MANY fish in the sea :D Sploh pa – duše dvojčice pridejo in gredo, pokažejo samo kaj spremeniti v življenju, od njih se uči; naloga tvojega zdaj bivšega je torej opravljena, sprejmi in pojdi naprej. Pri 30 še ni konec sveta – še ne more bit! ;D!

  18. Sebastos  pravi:

    Razumem, da ti ni lahko. Vendar verjamem, da tudi zate obstaja princ. Vendar je za dolgotrajno zvezo pomembno dosti več kot seksualna privlačnost. Najpomembnejše je imeti podobne vrednote, zastaviti skupne cilje itd. Osrečevanje le v postelji je kratkega dometa. Iskati partnerja glede na dolžino njegovega korenjaka ni ravno pot na kateri najdeš življenskega partnerja.
    Ko se zvečer privijem k svojemu dragemu mu povem, da upam, da me bo njegov dotik grel in osrečeval tudi v letih, ko nama bosta korenjaka služila le še za uriniranje. Občutek varnosti in predanosti izjemno povezuje. Ne bom se spuščal v problematiko razkritja, ki je postopen proces, individualen in s vsponi in padci. Ampak verjemi, se izplača.
    Zastavi cilje, napiši si kaj si pripravljen sam žrtvovati in bodi nasmejan. In še to, partnerja lahko srečaš tudi v trgovini, v sosednjem bloku ali v službi. Večina MSM je pač popolnoma običajnih strejt-looking tipov.
    Veliko sreče!

  19. Snowblind Snowblind  pravi:

    The little I know of love, je da pride, ko je ne iščeš. Matematični izračuni verjetnosti te samo zamorijo in ti pokvarjo pogled na svet. Uso srečo :smile:

  20. biksen  pravi:

    veristično. bom rekel manj fino kot sebastos: če iščeš kura*, ga boš tudi dobil. sicer sreča ni pravica, da bi jo lahko zase zahteval.

  21. grablje  pravi:

    No, no, nikarte tako depresivno!

    Pa tisti seznam Mr. Perfecta malo oklesti pa morda najdeš kakega simpatica (čeprav ne bo oh in sploh visok, postaven, ultra pameten).

    Kar se tiče spoznavanja, pa se posveti svojim hobijem, temu, kar imaš rad in morda ti tam prekriža pot kakšen wannabe za resno zvezo. Ali po domače rečeno Prepusti se življu in daj spoznavanje potencialnega malo na stranski tir. Če ne drugega, boš lažje dihal.

  22. Hombre  pravi:

    @grablje se strinjam, moram nehat razmišljat o tem, nehat želel spet bit vezan, ter preprosto živet življenje… Pa bo kar bo. Če bom nekoga hotel na silo, itak ne bo nič. To mi je jasno že od nekdaj.

    Me pa res skrbi, kako naj oklestim ta moj Mr. Perfect seznam. Težko bo, res.

  23. Hombre  pravi:

    @Sebastos saj ne iščem partnerja samo glede na velikost korenjaka, ampak je to pač ena izmed stvari, ki morajo biti izpolnjene. Seks mi je ekstremno pomembna stvar v življenju, hkrati pa mi zares paše samo takrat, če je orodje veliko. Valda si ne morem najti nekoga, četudi vizualno popolnega, ki nima tega izpolnjenega, saj si vendar z njim želim seksat do konca življenja in seks mora biti dober.

  24. grablje  pravi:

    Hombre, sej obstajajo podaljški za tiča, pa razni nastavki – premalega lahko vedno podaljšaš poljubno, medtem ko predolgega ne moreš odrezat ;)

    Pač, dobr se je zavedat, da vse v paketu itak ne bo nikoli prišlo, zato je treba sklent nek kompromis (sam s sabo), brez česa lahko živiš. Verjetno ti niso vse karakteristike s seznama enako pomembne?

  25. miha  pravi:

    Lahko si pa najdeš eno jezno, grdo, staro babo. Iz principa.

    Gaber ni samovšečen? :D

  26. maja  pravi:

    @hombre:
    “od preostalih 20% je polovica skritih in ne priznajo niti sami sebi, kaj šele drugim, zato živijo v laži in sprenenevedanju,…”
    kar ti seveda ni všeč,
    “Kje pri pizdi pa so pravi moški geji, ki točno vedo, kaj bi radi in kaj si zaslužijo in bi si to radi delili še z nekom?”
    hja, fantič, če na določene destinacije ne hodiš, ker te skrbi, kaj bo rekel šef in ostali pomembni ljudje, pač tudi sam, vsaj deloma, spadaš v omenjeno kategorijo. (mimogrede, kaj naj bi šef počel na gej druženjih, če je strejt in ga te reči motijo? ;) )
    priti iz omare ali ne – v to se ne bom spuščala, ampak tudi na mojem področju je tako, da veliko ljudi moti, ker sem “napačnega” spola (ženskega). pa se ne dam in delam naprej, čeprav imam na izbiro jamranje o težkem življnju in zatiranju žensk ;)
    sem sicer strejt, ampak ravno tako nikomur v službi ni potrebno vedeti, kam in komu sem rinila jezak v svojem prostem času…

  27. Domen  pravi:

    Hombre, Out in Slovenija je na Mavričnem forumu (http://www.mavricni-forum.net/index.php?showtopic=7622) objavilo vabilo za pohod na Malo planino. Odrinili bodo v soboto, 21. maja, ob 8. uri, hoja gor in dol pa traja 4-5 ur. Morda pa tam spoznaš koga ali dobiš prijatelja, ki ti bo čez čas predstavil svojega drugega prijatelja …

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !