Drug na drugega
Drug na drugega nalegava kot lego kocki.
Čvrsto, močno. Gladko. Zgoraj, spodaj – klik. Še
z boka – têsno. Neprodušno (ne brez duše!),
bratsko in brez preostanka. Hvala, vsemogočni.
Sva iz enega, oba. Za drugega. Za eno.
Nisem vedel, da je to tako mogoče.
Kaj je z dušo? Čudno tiha je. Mar stoče?
Kar bog da, vzame. Si dokaz, da je, vseeno.
Biksen
22.05.2011 ob 19:58
Odlično, Biksen! Tako dobro si povzel te občutke, katerim se tudi sam čudim da so lahko tako močni. Prav ta vikend se nama je dogajala ta ‘breprodušnost’. Kje so meje? To se sprašujeva in vedno znova sva presenečena nad nama.
24.05.2011 ob 10:43
v čudeže ne verjamejo samo tisti, ki jih ne poznajo
lepo se imej/ta!