Privilegiji

Isti argumenti med nasprotniki in tudi zagovorniki enakopravnosti se zmeraj znova pojavljajo v vsaki razpravi o diskriminaciji, pa naj gre za ženske, temnopolte ali LGBT-je. Preseneča pa me, kako je možno, da kljub prosti dostopnosti takih in drugačnih informacij na spletu zmeraj znova premlevamo ista vprašanja in kadar smo potisnjeni v kot in prisiljeni v samoobrambo, nam zmeraj znova zmanjkuje argumentov, ki bi jih druga stran bila pripravljena slišati.

[Foto Flickr, no3rdw]

Peggy McIntosh je že davno ugotovila, da tudi moški, ki priznajo žensko neenakopravnost, nikoli niso pripravljeni priznati svoje večvrednosti. Pa ne zato, ker bi bilo nečastno, pač pa zato, ker se je sploh ne zavedajo. Sama se je zato zamislila nad svojimi privilegiji nad drugimi prebivalci in sestavila seznam tistih vsakdanjih stvari, zaradi katerih je njeno življenje lepše od življenja temnopoltih žensk istega statusa. Njen članek velja za eno klasičnih protirasističnih del, podoben prispevek pa so sestavili študenti Earlham Collegea, le da so se oni zamislili nad svojimi privilegiji, ki jih imajo kot heteroseksualci nad LGBT-ji. Sledi prevod tega seznama, še enkrat pa poudarjam, da je pisan v imenu povprečne heteroseksualne osebe.

• Lahko se zanesem, da mojim sostanovalcem, sošolcem in sodelavcem ne bo neprijetno ob misli na mojo spolno usmerjenost.
• Ko berem revije in časopise, gledam televizijo in poslušam glasbo, se lahko zanesem, da bo moja spolna usmerjenost ustrezno prikazana in reprezentirana.
• Kadar govorim o svoji spolni usmerjenosti (v šali ali resnem pogovoru) me ne bo nihče obdolžil, da mu jo poskušam vsiliti.
• Ne bojim se ekonomskih, čustvenih, psihičnih in fizičnih posledic, če bi moji straši ali prijatelji izvedeli za mojo spolno usmerjenost.
• Nisem odraščal z igrami in šalami, ki napadajo in blatijo mojo spolno usmerjenost.
• Nihče me ne obtoži, da sem nenaraven, bolan ali zmeden zaradi moje spolne usmerjenosti in nihče moje spolne usmerjenosti ne pripisuje zlorabi.
• S sestankov, predavanj in pogovorov lahko grem z občutkom, da sem bil vključen, enakopraven in da sem prispeval, ne pa z občutkom, da sem bil prekašan v številu, izključen, izoliran, napadan, neslišan, stereotipiziran ali celo, da sem komu zbujal strah zaradi svoje spolne usmerjenosti.
• Kadar imam slab dan, teden ali mesec, se nikoli ne sprašujem, ali je kateri od slabih dogodkov bil (prikrit) napad na mojo spolno usmerjenost.
• Nikoli se od mene ne zahteva, da govorim v imenu vseh heteroseksualcev.
• Prepričan sem, da bom v okviru učnega načrta lahko slišal za ljudi z mojo spolno usmerjenostjo.
• Nikoli me ne vprašajo, zakaj sem izbral svojo spolno usmerjenost.
• Nikoli me ne vprašajo, zakaj javno kažem svojo spolno usmerjenost.
• Staršem in prijateljem mi ni treba povedati za svojo spolno usmerjenost. Je samoumevna.
• Moja spolna usmerjenost ni bila nikoli povezana z omaro ali razkritjem.
• Ljudje me ne poskušajo prepričati, naj spremenim spolno usmerjenost.


• Ni mi treba zagovarjati in braniti svoje spolne usmerjenosti.
• Z lahkoto lahko najdem versko skupnost, ki me ne bo izključevala zaradi moje spolne usmerjenosti.
• Lahko najdem zdravnika ali psihologa, ki je pripravljen in usposobljen za pogovor o moji spolnosti.
• Zagotovo lahko najdem knjige z nasveti o heteroseksualnih zvezah in spolnosti.
• Ni se mi treba bati, da me bo kdo nadlegoval zaradi moje spolne usmerjenosti.
• Ni mi treba dokazovati ali prikrivati svoje spolne usmerjenosti.
• Moja spolna usmerjenost ne meče dvomov na mojo ženskost/moškost.
• Moja spolna usmerjenost me ne določa (kot glavna prepoznavna lastnost).
• Če potrebujem zdravniško ali pravno pomoč, sem prepričan, da moja spolna usmerjenost ne bo vplivala negativno.
• Lahko se pojavljam v javnosti s svojim izbranim partnerjem (z roko v roki), pa ljudje ne bodo zijali ali opravljali. Z izbranim partnerjem se lahko tudi poljubljam v javnosti.
• Moja spolna usmerjenost ni povezana s politično opredelitvijo.
• Lahko ostanem v nevednosti o drugačnih spolnih kulturah, pa zato ne bom čutil nobenih negativnih posledic znotraj svoje kulture.
• Verjetno mi več mesecev skupaj (ali sploh nikoli) nihče ne bo rekel heteroseksualec.
• Nihče mi ne reče heteroseksualec ali strejt z zlobnim prizvokom.
• Ni mi treba oblikovati skupine glede na svojo spolno usmerjenost.
• Moje obnašanje ne predstavlja in nikoli ne meče slabe luči na vse heteroseksualce.
• Vsakdanji jezik, ki ga uporabljam v pogovoru s prijatelji, predvideva mojo spolno usmerjenost (npr. seks pomeni heteroseksualni spolni odnos, družina pomeni zvezo moškega in ženske).
• Ljudje ne predvidevajo, da sem izkušen v seksu (ali da sploh seksam) samo zaradi moje spolne usmerjenosti.
• Ljudje za opis moje spolne usmerjenosti uporabljajo besede s pozitivnim predznakom, ne pa zmerljivke.
• O svoji spolni usmerjenosti lahko govorim brez bojazni, da bi izgubil službo.

Moonboy

  • Share/Bookmark
 

7 odgovorov na “Privilegiji”

  1. nevenka nevenka  pravi:

    Privilegij je pravica, ki za svojo utemeljitev ne potrebuje nobenega argumenta.

    Od vedno je bilo tako, da pogostonost pojava definira normalnost, drugi kupček “privilegijev” vam bo pripadal, ko bo večina ljudi homoseksualna. Mislim, da dokler je nek pojav redek in zato izjemen, ne more biti tretiran drugače kot poseben.

  2. TineB  pravi:

    Nevenka, zdaj pa že rasistične streljaš, no!

    Da manjšini privilegij, ki ga ima večina, pripada le, če in ko postane del večine? Oziroma le takrat, ko manjšina postane večina. Hm. Po tej analogiji nobena rasna, verska, nacionalna itd manjšina ne bi mogla imeti enakih privilegijev kot večina. Črni v neki državi bi lahko postali enaki belim, ko bi beli črni postali? Bravo!

    Nekako to niso ideje, ki so skladne s samim konceptom demokracije in pluralizma ter ideologije človekovih pravic, ki jo svet zdaj že nekaj desetletij udejanja. Tvoj pogled sega vsaj stoletje, če ne celo več, nazaj!

    To, da je nekaj posebnega, drugačneg, manjšinskega pač v demokratični družbi ne more biti razlog za diskriminacijo in neenakopravnost – na kar ti precej eksplicitno namiguješ.

    Po tem takem bi lahko npr ljudem srbskega porekla v Sloveniji “depriviligirali” in jim rekli:

    [i]“Ej, čapci, tu je Slovenija. Privilegiji veljajo le za prave Slovence. Vsi srbskih korenin se pa pod nosom obrišite – ste posebni, drugačni, manjšina – in tako v Sloveniji pač niste tretirani za normalne.
    Privilegije, kot jih imam v Sloveniji Slovenci, boste dobili le, če boste postali Slovenci (kar niste – ker ste srbskega porekla, ha!) ali pa ko bomo vsi ostali postali Srbi (kar tudi ni možno). Ostane vam le še možnost, da tu nastane Srbija – in Srbi postanejo večina v Sloveniji – kar pa tudi ni ravno verjetna možnost.
    Torej: ste posebni, nenormalni, nič privilegijev za vas. Ti so le za normalne v Sloveniji – torej za Slovence. In nehajte jokati in stokati, ker nam tega ni treba poslušati, saj imam sami dosti svojih problemov in težav.”[/i]

    Žalostno je to, da se je v Sloveniji to na nek način dejansko zgodilo: z izbrisanimi. Par to ni baila dovolj grenka in močna lekcija, kaj se lahko zgodi, če igraš takšno nedemokratično in neustavno diskriminatorno igro?

    Nevenka, nimaš prav. Res nimaš. Verjetno si dobra in inteligentna oseba – domnevam – a tu v tem primeru paš nimaš prav. Imaš pa seveda parvico do svojega mnenja in ga tudi povedati. :)

    lp Tine

  3. Domen  pravi:

    Moonboy, ti si pravi balzam. Paše tvoj sveži pristop.

  4. nevenka nevenka  pravi:

    TineB, to pa res ne. Samo poskušam sprejeti zakonitosti po katerih se obnaša družba. Teh se namreč ne da zaobiti.
    Tudi ignorirati se jih ne da. Ljudje so posebni na mnogo načinov in veliko je takih, ki se večini ne zdijo preveč sprejemljivi. Družba je kompleksen sistem, bi jo, prosim, gledali kot takega? Lepo in čustveno pisarjenje niti paradiranje, ga ne bo spremenilo tako, kot bi nekateri želeli. Tudi, če komu nudi uteho, ko gradi nek idealen model, kako bi moralo biti. In hoče drugim, ki imajo ravno tako pravico, da so kakršni so, samo več jih je, naložiti slabo vest? Ali pa je keč pravzaprav v tem, da nimajo pravice biti kakršni so, ker so hetero?
    Morda je pa finta ravno v tem, da ljudje nočejo biti prevzgajani na tak način, ki jih očitno prevzgaja in tega ne občutijo ravno kot prijaznost?

    ….” Črni v neki državi bi lahko postali enaki belim, ko bi beli črni postali? Bravo!”
    Res si si čudno razložil. Dejstvo je preprosto in jasno. Beli so beli, črni so črni. Za vedno. Ne da se ustvariti sveta brez razlik. In večinski družbenoekonomski sistem kot je kapitalizem, temelji na tem. Na diferenciacijah.
    Enakopravnost je postala nek čuden skupni imenovalec, nekaj takega, kar se pravzaprav nikjer ne udejani.Res je zelo eksplicitno na to namigujem. Praktično in tudi iz lastnih izkušenj.

    In tako mimogrede, slovensko pravo ne definira termina privilegij. Šele v zadnjem času so se začeli nekaj ukvarjati s tem.

    In seveda nimam prav. Več kot pol stoletja opazujem kako ta svet funkcionira in čisto vse je točno obratno od tega v kar se vsak dan posebej stokrat prepričam? To si hotel reči?

  5. TineB  pravi:

    Torej, Nevenka …

    Pa se malo poigrajmo z mislimi … Jaz sem moški, ti si ženska. Po tej definiciji sva si različna. In na tem svetu (če izvzameš nekaj “dekadentnih in nenaravnih” kultur, kajne) si še vedno zreducirana na glupačo za v kuhinjo in na stroj za rojevanje in za skrb otrok. In nosilka češplje, da tvoj moški gospodar lahko kam tiča namaka. Kaj sploh pisariš tu? Ali pa so ti pač danes in tu priznani “nenaravni” privilegiji, da lahko tudi ženska kaj javno pove in naredi iz sebe in je samo svoj gospodar – in ne le priležnica svojega moža in mati njegovih otrok?

    Seveda – tudi po vseh teh prizadevanjih – tudi v zahodnem svetu položaj žensk ni povsem idealen. Daleč od tega. Pa ne toliko zaradi prava in države, ki to spodbuja – ampak zaradi reprodukcije zakoreninjenih heteromačističnih praks, ki še danes dominantno vladajo temu svetu. In zelo veliko vlogo za reprodukcijo tega imajo pač verske institucije.

    Ne vem, no. Jaz v tak determinizem in vdanost v usodo nisem nikoli pristajal. Ker to žali moje osebno dostojanstvo.

    Nekdo, ki se ni sposoben zavzeti in boriti zase, pač ni vreden preživeti. Ker pač pristane, da drugi z njim pometajo in manipulirajo in ga zlorabljajo itd.

    Seveda dostikrat rezulatit ne pridejo takoj in ne v obliki in količinio kot bi si idealno želeli, a premika se. Kar ozri se nazajo v zgodovino in poglej ves napredek.

    Enakopravnost je tista, ki je človeštvu omogočila ves ta preboj. Mali povprečen človek še nikoli ni tako dobro živel kot živi danes v gospodarsko razvitih demokratičnih družbah. Ja, saj elite in klike tudi danes obstajajo – kot vedno so. Razlika pa je, da privilegiji, potrebni z dostojno življenje v danem trenutku, niso več omejeni na ozko skupino.

    Svet ni idealen, funkcionir in prostor za izboljšave je. A treb se je zanje truditi ne pa reči, da jih ni in jih ne bo.

    Mogoče bolj pogled optimizma vs pesimizma … pa se bolj med realista štejem: optimist v okviru danih možnosti. A tudi tu je razlika: jaz te možnosti vidim, kak realistični pesimist jih pa ne.

    Peace, sis. :)

  6. moonboy  pravi:

    Kar se definicije privilegija tiče, mislim, da ima Nevenka prav. Gre za prednost, ki jo ima nekdo brez posebne utemelitve in je zato nefer do ostalih, ki te prednosti nimajo. Ne gre torej za to, da bi se borili ZA privilegije LGBTjev, borimo se za pravice in enakost, ampak PROTI privilegijem. Ti so v osnovi nepravični in prav je, da vsaj komu vzbujajo slabo vest.
    Logično je seveda, da so se družbe zgodovinsko razvijale tako, da privilegiji pripadajo večinski, politično močnejši skupini. Skoraj vsi zgoraj našteti privilegiji pa niso posledica pomanjkljive pravne ureditve naše družbe, ampak bolj splošnega nestrpnega družbenega odnosa. In za prav nobeno od zgoraj navedenih točk ne vidim razloga, zakaj bi še danes morala pripadati le večinski spolni usmerjenost, samo zaradi tega, ker pač je večinska. Ni treba, da je tako, in marsikaj lahko odpravimo z večjo vidnostjo LGBTjev in razgledanostjo celotnega prebivalstva. “Lepo in čustveno pisarjenje” in parade pripomorejo k prvemu, izobrazba in dostopnost informacij pa k drugemu.
    Družba je kompleksen pojav, ampak ni nespremenljiva. Jasno, ne bomo dosegli izenačenja jutri. Ampak kaj pa čez naslednje pol stoletja?

  7. Kitty  pravi:

    Heljuw – že odkar je Domen objavil šiki piki postič glede parade sem hotel oddati kak komentar, ampak po več kot 40ih komentarjih sem že bil malce NE-motiviran ga napisati, ker se nočem ravno vmešavati v tele skoraj že “vojne” od komentarjev -
    Kakorkoli že! Sam imam rad parade ( vsakršne ), ker potem vidiš malce več ljudi na ulici in vsi so happy-go-lucky nasmejanih obrazov ( ali pa resnih npr. pri vojaških ), jih spoznaš, dobiš nove izkušnje, se malce pozabavaš, prebereš napise kakšnih sloganov, premisliš še sam o njih … parade so kot kakšen interaktivni pouk. Recimo. Življenje bi zagotovo bilo bolj pusto brez njih. Mar ne ^.^? In ja, LGBTQitd. parade zbujajo malce strahu – valda. Ker so ljudje še neizobraženi v tem vidiku. ( Tak isto reakcijo bi ljudje imeli če bi obstajale parade čarovnic ( a.k.a. lepih deklet ) v srednjem veku in bi čarovnice (a.k.a. lepih deklet ) uveljavljale svoje pravice ( ki bi bile te do so se pač rodile lepe in kaj morejo zdaj proti temu … ) – za primer. ) Vendar sodobna družba se mora prilagoditi! Prav res. Halo 21. stoletje in še vedno govorimo o pravicah spolnih manjšin? Te zadeve so bile stvar 20. stoletja – tako kot so bile pravice žensk in ljudi z več melanina. Oz. kakšnih pravicah. Nekateri so še tako nazadnjaški, da še o teh niti ne mislijo – temveč je to nezakonito, kar je popolni absurd ( *ehem*večina Afrike, Malezija itd.*ehem* ). Pa pustimo to. Že dovolj hudo je to, da prosim lepo, mislim, da je bilo v Sloveniji, biti gej, zakonito po letu 1977 ( O moj bog – zakonito!!! ). Danes se piše leto 2012!! Nekateri, ne, kar večja množica pa je še dandanes “Gej? Smrt!” – in govorim iz lastnih izkušenj ko pravim, da je mladina enostavno grozovita ( neizobražena o ljudeh, in o tem, da imamo tudi drugi ljudje misli in čustva – in le teh starše bi takšno zaušnico primazal in jih posedel v klopi za predavanje o vzgoji otrok in o razumevanju drugače mislečih s praktičnimi vajami ) – kako bi se vi počutili če bi vas gruča na videz običajnih 14 letnikov iz nenada napadla in obmetavala, na dokaj prometni ulici, in sikala “KVA BI RAD PEDER, A!!!?” – ( včasih slišim nekatere ljudi govoriti, sicer ne o gejih ampak o črncih oz. tistih, ki imajo več melanina, takole: “Lejga črnuha” – WTF! Črnuh!?? ). Da ne govorim o tem kaj se je govorilo glede tele bakterije – da so jo muslimani podtaknal – med drugim. Ljudje so prav res egocentrični, primitivni in brezpogojno neizobraženi! ( Kdor manj ve – bolj misli da ve; kdor več ve – bolj misli da manj ve ).
    Uff – popolnoma sem zašel … torej, kar se tiče tega prispevka. Enostavno wau! Seznam je brezhibno resničen. In to, da je resničen, je tako žalostno kot tole vreme zadnje čase …
    Za boga – tako zaidem iz prvotnega namena mojih komentarjev, ki naj bi bili vsi po vrsti v smislu “Good job!”, da pozabim na čas ( beri: policijsko uro za računalnik ) :(

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !