Identiteta in skupnost

Spomnil sem se, da sem ravno ob paradnem dogajanju lansko leto spisal (čeprav je bil objavljen nekoliko kasneje) svoj prispevek o asekualnosti, ki je bil delno posledica iskanja lastne identitete, predvsem pa je bil namenjen povečevanju vidnosti skupine, ki je marginalizirana tudi znotraj »queer« skupnosti. Lahko rečem, da sem v tem skoraj enem letu, dosegel veliko več, kot sem pričakoval, še posebej glede na to, da se problema vidnosti in sprejemanja aseksualnosti nisem lotil na organiziran aktivistični način.

Ljubljanska mavrična skupnost se je izkazala za izredno odprto za to problematiko in že tako majhen potisk, kot je bila moja omemba aseksualnosti in pripravljenost za sodelovanje pri kakšnem projektu, je sprožil gibanje v »pravo smer«. Tako je Legebitra najprej izvedla tabor na temo »Diskriminacija znotraj LGBT skupnosti«, potem pa je še DIH organiziral tabor na temo »Queer in druge manj znane spolne identitete«, na obeh taborih pa sem bil povabljen k sodelovanju in sem dobil možnost zastopati črno, sivo in vijolično (barve asov in njihovih podpornikov). Ob obeh priložnostih je tema pri ostalih tabornikih naletela na veliko zanimanja in vodila v razprave, iz katerih sem se tako jaz, kot tudi marsikdo drug, veliko naučil. Koliko bralcev sem dosegel s svojimi prispevki na Glavci, sicer ne vem, a iz razprav, ki smo jih imeli pod prispevki o aseksualnosti in spolni usmerjenosti sklepam, da je tudi tukaj nekaj ljudi, ki jim je mar za to temo.

Kljub vsemu dogajanju na tem področju pa se sam še vedno in zmeraj znova vračam k vprašanju identitete in pripadnosti. Natančneje, sprašujem se, ali sem aseksualec, sprašujem se, ali spadam v LGBTIQ (mavrično) skupnosti, in sprašujem se, ali bi morali vsi aseksualci spadati v to skupnost, ki bi se jo potem razširilo na LGBTIAQ, kot je predlagal tudi Domen (ali pa bi se dodal še P za panseksualnost in poliamorijo). Na vprašanja bo morda najlažje odgovoriti, če premislim o pomenu »spolne identitete« in »queer skupnosti«.

Identifikacija z določeno spolno usmerjenostjo ima zame nekaj različnih pomenov. V prvi vrsti služi prepoznavanju lastnih občutkov in ljudi s podobnimi občutki. Najpomembneše za nekoga, ki se ne prepozna kot član večine, je, da najde druge ljudi, ki čutijo podobno in mu dajejo zavedanje, da ni edini na svetu. Predalčkanje spolne usmerjenosti seveda v veliki meri prispeva k temu in jasne definicije homoseksualnosti, biseksualnosti, aseksualnosti in kar je še drugih identitet služijo lažji komunikaciji tako znotraj manjšinskih skupin, kot tudi med skupinami in večino.

Slaba stran definicij in predalčkanja pa je, da ustvarjajo lažen občutek, da so stvari v resničnem življenju zmeraj jasno razmejene in da vsi ljudje pripadajo določenim skupinam in kalupom. Posledično lahko identiteta namesto sprostitve ob občutku pripadnosti samo še poveča pritisk na posameznika, da se podredi pravilom in pričakovanjem skupnosti, ki pa mu morda sploh ne ustrezajo. Primer lahko najdete na aseksualnih forumih, kjer ljudje zmedeno navajajo svoje življenjske okoliščine in brez konca sprašujejo »Ali sem aseksualec?«, kot da je to naslov, ki ti ga mora skupnost podeliti z uradnim podpisom, štampiljko in pogodbo, da se boš obnašal po njihovih pravilih. Bolj izkušeni in odprtogledni forumaši potem seveda odgovarjajo, da je identiteta stvar izključno lastne odločitve in nikakor ne bi smela diktirati tvojega obnašanja od trenutka, ko jo prevzameš, naprej. A vseeno smo ljudje nagnjeni k temu, da se držimo pravil čisto na podzavestni ravni in sprašujem se, koliko ljudi trpi zaradi tega povsem po nepotrebnem.

Jaz osebno zato identite vsaj v tem trenutku zavračam, ker se preprosto ne želim podrejati pravilom, ki bi zame veljala, če bi bil as ali gej. Ne želim, da se od mene pričakuje, da bom pogledal za vsakim postavnim fantom, samo zato ker sem gej. Ne želim, da se od mene pričakuje, da ne bom pogledoval za postavnimi fanti, samo zato, ker sem as. Rad bi se obnašal in rad bi ljubil tako, kakor meni ustreza, in spročen bom samo, če bom vedel, da name ne pritiskajo pričakovanja prijateljev, staršev in širše družbe.

Ne zavračam pa pripadnosti queer skupnosti. Namen te je zame spet precej širok, a ga bom poskušal razdeliti na tri točke. Prva in strejtom verjetno najbolj očitna vloga LGBTIQ skupnosti je politično zavzemanje za enakopravnost in socialne pravice. Glede na to vlogo bi lahko rekli, da so trenutno najpomembnejši člani LGBTIQ skupnosti gejevski in lezbični pari, saj se zakonodaja vrti predvsem okoli družine, porok in posvojitev. Samski pripadniki skupnosti ali tisti, ki so v dolgotrajnih heteroseksualnih zvezah, pridejo tukaj manj do izraza, saj njihov življenjski stil heteronormativne večine ne ogroža.

Drugo vlogo mavrične skupnosti, ki je morda najbolj očitna njenim pripadnikom, vidim v ustvarjanju varnega prostora – za druženje, za dostop do informacij, za pomoč v stiski. To vlogo v slovenskem prostoru prevzemajo društva in lokali, kot so DIH, Legebitra in Open in internetni »prostori«, kot sta Mavrični forum in tale blog. Pri izpolnjevanju te vloge skupnost enakopravno upošteva (ali se vsaj trudi) vse člane. Družimo se tako samski kot vezani, pomoč potrebujejo kdaj pa kdaj tako mlajši kot starejši, informacije bi radi tako geji in lezbijke kot tudi strejti.

Zame najbolj zanimiva pa je tretja vloga queer skupnosti, ki izhaja iz teorije queer. Gre za obravnavanje spola kot družbenega konstrukta, za prevpraševanje spolne identitete, usmerjenosti, vloge in izraza. Tudi pri tej vlogi se mi zdi, da bi morala skupnost dajati težo in posredovati informacije vsakemu članu, ki se sooča s podobnimi vprašanji, predvsem pa se mi zdi ta vloga tista, pri kateri lahko tudi aseksualci odigrajo pomemben del. Nek prijatelj me je nekoč opisal kot osebo, ki se včasih namenoma odtuji od družbe, da lahko od zunaj in iz drugačne perspektive opazuje dogajanje, in s tem izpelje zaključke, ki jih od znotraj ne bi bilo mogoče potegniti. Mar niso potem ravno aseksualci tisti, ki lahko ponudijo svež pogled na spolnost, čeprav se na prvi pogled zdi, da jih ta tema najmanj zanima?

Pri vključevanju črke A v LGBTIAPQ je seveda pomembno tudi, ali si aseksualci sami sploh želijo biti vključeni. Zato ne bom zahteval, da uporabljate razširjeno kratico, želim si pa, da pustimo vrata odprta in sprejmemo vsakogar, ki bi potreboval našo pomoč ali nam ponudil svojo.

Moonboy

  • Share/Bookmark
 

6 odgovorov na “Identiteta in skupnost”

  1. Gaber  pravi:

    Moonboy, ti znaš razmišljati. :P Jaz malo razmišljam. Položim. Od A do Q. ;) A kot aktivisti. :P Sedaj sem pravzaprav zelo zvest. Am. In tvoja čustva? Jao! Ti preveč razmišljaš! Kater okus sladoleda ti je najbolj všeč? Meni letos marelica. :P

  2. Kitty  pravi:

    Super prispevek! In v enem odstavku si ustvaril nekaj neprecenljivo lepega – vsaj meni. “Jaz osebno zato identite vsaj v tem trenutku zavračam …”( in zlasti tale del ) “Rad bi se obnašal in rad bi ljubil tako, kakor meni ustreza …” Slednji odstavek si kopiram v beležko s citati, mislimi, pogledi – in del povedi od “Rad bi …” bi si tako rad napisal/ naslikal na majico s poglavitnim geslom Madonne “I am my own experiment. I am my own work of art.” – ki je potrebna ponovne poslikave ( majica namreč ).
    P.S. Navdušil si me, da napišem pesem o identiteti. O identiteti, ki ni ne bela ovca, ne črna, ne rožnata in ne kakršna koli druga. Temveč o indentiti, ki je edinstvena in človeška. Hvala!
    Totaly Off topic: Se mi je zdelo, da visi nekaj v podpisu zadnje čase! Moonboy z velikim M ;D

  3. Domen  pravi:

    Matr! Ti si tako bistra glava in kar je prav tako neprecenljivo: svoje misli znaš izraziti na tako pregleden in svež način, da bi najraje predlagal, da ti dajo častno diplomo iz novinarstva, če bi lahko. (Magisterija ali doktorata zaenkrat še ni.)

    Lepo si strnil funkacije mavrične skupnosti ter prednosti in slabosti identitet. Posebej mi je všeč, da si se spomnil na tretjo funkcijo – tisto o prevpraševanju vsega, kar je povezano s spolom. To pa niso le ravni spolne identitete, spolne usmerjenosti in izraza, ampak med drugim tudi partnerske želje (v smislu prevladujoče samoumevnosti, da se moramo ljudje parčkati). Kot že nekaj časa dojemam, so asi in poliji (na katere pogosto pozabljam) z MS povezani v tem smislu. In prek takega pojmovanja MS se odpirajo možnosti za vključitve identitet z neke četrte ravni.

    Ali si, denimo, asi in poliji želijo biti del MS? Nekateri so ji zgleda blizu. Tudi vsi geji in biskvitki se ne priševajo zraven. Je pa res, da pripadanje skupnosti ima neke posledice za vse, tudi tiste, ki se ne štejejo zraven.

  4. moonboy  pravi:

    @Gaber: Ja, res preveč razmišljam in zavedam se tega. Ampak tako mi je všeč :) Sladoleda pa letos še nisem jedel veliko. Bom poskusil marelico :D

    @Kitty: Hvala! To z veliko začetnico je pa bolj Iztokova fora, meni je še vedno bolj všeč z malo ;)

    @Domen: Tebi lahko pa vse pohvale vrnem, ker so tudi tvoji prispevki zalo kvalitetni, pa še več jih je kot mojih. Navdihujeva drug drugega ;)
    Imaš pa prav, tudi o samoumevnosti parčkanja je treba še premisliti. Je pa zanimivo, ko se zaveš, koliko samoumevnih stvari sploh ni tako zelo samoumevnih. Jaz ostanem po kakem pogovoru kar malo zmeden in moram spet dobro premislit, da si postavim sistem nazaj :)

  5. Anonimnež  pravi:

    ooo… prosim (napiši še več!:)!
    O samoumevnosti parčkanja in še kaj.. Tvoje teme so tolk the best! Točno to, kar mene zanima.. točno to, kar bi js rekla in ne znam tolk dobro napisat, domislit .. tvoji prispevki so meni tolk močno izrazni pa vseeno neverjetno profesionalni..
    Še bi brala, še!

  6. Tanja  pravi:

    Super članek!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !